Jedro

V primerih javnega razpisa je potrebno zagotoviti enako obravnavanje vseh prijaviteljev in onemogočiti vsako diskrecijo pri odločanju. Razlaga pogojev ob „v dobro tožeče stranke“ bi pomenila neenako obravnavanje drugih prijaviteljev, ki so spoštovali pogoje razpisa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva za povrnitev stroškov postopka tožeče stranke se zavrne.

Obrazložitev

S prvostopnim sklepom je tožena stranka vlogo prijavitelja A. na javni razpis za razvoj Centrov odličnosti v obdobju 2009 do 2013 za sofinanciranje operacije Center odličnosti informacijske in komunikacijske tehnologije („CO ICT“) zavrgla. V obrazložitvi je navedla, da je strokovna komisija ugotovila, da vloga ne izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu (točka 4) objave javnega razpisa) in sicer: - stroški razvoja in upravljanja Centra odličnosti presegajo 15 % vseh upravičenih stroškov programa razvoja CO. Celotna vrednost upravičenih stroškov programa razvoja CO znaša 9.998.825,72 EUR. Stroški razvoja in opravljanja CO pa 1.499.960,00 EUR, kar znaša 15,00136 % celotne vrednosti upravičenih stroškov programa razvoja CO. Glede na določbo 1. odstavka 7.1. točke javnega razpisa, po kateri so v postopek ocenjevanja sprejete samo vloge, ki izpolnjujejo pogoje iz 4. točke razpisa, je vlogo zavrgla.

Z drugostopnim sklepom je bila pritožba tožeče stranke zavrnjena. V obrazložitvi se organ strinja z navedbami prvostopnega organa in ne soglaša z razlago tožeče stranke, kako je treba razumeti sporni pogoj. Namreč tožeča stranka je spregledala, da je v razpisni dokumentaciji navedeni pogoj določen z besedilom „največ do 15 %“. Določbo „največ do 15 %“ je treba ne glede na število decimalnih mest, razlagati kot vrednost, ki je manjša od 15. Glede na ugotovitev strokovne komisije, da je v predmetni vlogi delež stroškov upravljanja in razvoja 15,00136 % vseh upravičenih stroškov, pa je bila odločitev komisije pravilna. Kot neutemeljen zavrača tudi ugovor, da je potrebno odločati v korist stranke, saj ne gre za varstvo njenih pravic nasproti državnemu organu. Pri javnem razpisu gre za postopek, ki se vodi na podlagi določb Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna in se v njem ne odloča o pravicah posameznikov v razmerju do državnega organa. Prijavitelji imajo zgolj možnost in ne pravice pridobitve javnih sredstev, ob predpostavki, da izpolnjujejo vse pogoje iz razpisa. Tudi v sodni praksi je sprejeto stališče, da v primeru, ko so pogoji jasno določeni, ni mogoče govoriti o pretiranih formalnih zahtevah s strani naročnika (sodba U 131/2005).

Tožeča stranka izpodbija odločitev organov. Meni, da je drugostopni organ najprej pritrdil njeni navedbi, da mora biti vrednost 15 % pri izračunu upoštevana brez decimalnih mest, nato pa je pritožbo zavrnil iz razloga, da je potrebno razpisni pogoj tolmačiti tako, da mora biti sporna vrednost manjša od 15 %. Gre za bistveno kršitev določb postopka. Prvostopni organ je njeno vlogo zavrgel, vendar pa iz obrazložitve izhaja, da je o njej vsebinsko odločal. Obstajal ni noben razlog za izdajo sklepa iz 226. člena ZUP in ne za zavrženje vloge, pač pa bi morala biti izdana odločba. Enako napako je storil drugostopni organ, ko je zavrnil njeno pritožbo, pri čemer je že takrat ravnal tako, kot da bi bila vloga zavrnjena, ne pa zavržena. Napačno sklepanje o ugotovljenem dejanskem stanju temelji na dejstvu, da se izraz „do“ ali „največ do“ v pravu in poslovnih odnosih vedno uporablja drugače, kot ga tolmači tožena stranka. Pa tudi, če bi se izraz štel za kot dvoumen, ga ni mogoče tolmačiti v njeno škodo pač pa v njeno korist. Tožeča stranka vztraja na stališču, da besedna zveza „največ do 15 %“ vključuje tudi vrednost 15, vloga pa izpolnjuje sporni pogoj. Tožena stranka je v konkretni zadevi ravnala v nasprotju s splošno uporabo spornega izraza. Pri tem tudi ni mogoče spregledati okoliščine, da tega razloga v svoji prvotni odločitvi za zavrženje vloge niti ni navajala, iznašla ga je šele kasneje, ko je sprevidela, da interpretacija po kateri vrednost 15,00136 % ne izpolnjuje razpisnega pogoja in ne bo vzdržala. Zato se ji je v sklepu o zavrnitvi pritožbe odpovedala. Predlaga, da sodišče v skladu s 1. odstavkom 65. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) meritorno odloči o sporni zadevi po predhodni odpravi izpodbijanih sklepov in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača vse navedbe o bistvenih kršitvah določb postopka in razlagi razpisnega pogoja. Predlaga zavrnitev tožbe.

V pripravljalni vlogi z dne 15. 1. 2010 tožeča stranka odgovarja na odgovor na tožbo in ponavlja svoje videnje zadeve.

V odgovoru na pripravljalno vlogo tožena stranka odgovarja na razloge tožeče stranke.

Tožba ni utemeljena.

Bistveno v zadevi je, kako razumeti razpisni pogoj: - stroški razvoja in opravljanja centra odličnosti lahko dosegajo največ do 15% vseh upravičenih stroškov programa razvoja CO v načrtovanem nivoju na letni ravni (eden izmed pogojev naštetih v točki 4. Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu; Javni razpis za razvoj centrov odličnosti v obdobju 2009 do 2013).

Vprašanje izpolnjevanja navedenega pogoja je bil predmet presoje prvostopnega organa. Uvodoma sodišče poudarja, da se tožeča stranka lahko sklicuje le na izpolnjevanje pogoja kot je v javnem razpisu naveden. Za interpretacijo povzetka pogoja v obrazložitvi sklepa prvostopnega organa ne more biti uspešna in tudi ni mogla biti uspešna v pritožbenem postopku. Glede na vsebino navedenega spornega pogoja in dejstva, ki izhaja iz vloge tožeče stranke, da znaša celotna vrednost upravičenih stroškov programa razvoja CO 15,000136%, čemur tožeča stranka ne ugovarja, sodišče ocenjuje odločitev prvostopnega organa za pravilno. Vrednost, ki jo je izkazovala tožeča stranka v prijavi, tudi po mnenju sodišča pomeni prekoračitev vrednosti navedene v spornem pogoju, tako v pomenskem, kot gramatikalnem pogledu. Prvostopni organ je zato materialni pogoj, določbo razpisa, pravilno razlagal, ko je ugotovil, da tožeča stranka pogojev razpisa ne izpolnjuje.

Tožeča stranka ugovarja bistvenim kršitvam določb postopka. Meni, da je drugostopni organ storil bistveno kršitev določb postopka, ko je najprej pritrdil navedbi tožeče stranke kako razumeti 15%, nato pa pritožbo zavrnil. Razlaga, kot jo ponuja tožeča stranka o navedeni bistveni kršitvi določb postopka, ne drži. Drugostopni organ je namreč zgolj potrdil navedbi, da bi bilo pravilno vrednost 15%, glede na določbo razpisa računati, brez decimalnih mest, vendar pa je v nadaljevanju navedel, da do tega vprašanja v konkretnem primeru ne pride, saj je bistveno, da je pogoj določen kot „največ do 15%“. Drugostopni organ torej ni pritrdil stališču tožeče stranke, da je potrebno razumeti določbo javnega razpisa na način kot ga je tožeča stranka v pritožbi razložila. Bistvena kršitev določb postopka pa tudi ni podana zaradi napačne odločitve prvostopnega organa in sicer, da je šlo pri presoji izpolnjevanja pogoja finančne konstrukcije za vsebinsko odločanje. Kot izhaja iz javnega razpisa v točki 4, so bili določeni trije pogoji, pri čemer so bili vsi pogoji namenjeni formalni in ne vsebinski presoji vloge, kar izhaja iz Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007 do 2013 (Uredba, Uradni list RS, št. 17/09 in 40/09) in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07 in 99/09). Oba sta bila podlaga za postopek javnega razpisa in sta specialni določbi glede na Zakon o splošnem upravnem postopku. Uredba v 5. točki 4. odstavka 14. člena določa, da je komisija zadolžena za ocenjevanje vlog, ki so popolne in izpolnjujejo vse vstopne pogoje razpisa. Iz te določbe izhaja, da je predpostavka za vsebinsko presojo vloge ugotovitev izpolnjevanja pogojev. Sodišče torej meni, da je bila odločitev prvostopnega organa še v fazi formalnega preizkusa vloge, kot je to določal javni razpis, in je zato odločitev pravilna.

Napačno pa tožeča stranka tudi meni, da bi bilo potrebno vlogo obravnavati v dobro stranke. V primerih javnega razpisa je namreč potrebno zagotoviti enako obravnavanje vseh prijaviteljev in onemogočiti vsako diskrecijo pri odločanju. Razlaga pogojev ob „v dobro tožeče stranke“ bi pomenila neenako obravnavanje drugih prijaviteljev, ki so spoštovali pogoje razpisa.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US in 62/10), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanih sklepov pravilen ter da sta sklepa pravilna in na zakonu utemeljena.

Zahtevek za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.