Jedro

Za napredovanje v naziv svetovalec mora zainteresirani izpolnjevati predpisane splošne (izobrazba in strokovni izpit) ter posebne pogoje. Če zainteresirani nima predpisane stopnje in smeri izobrazbe oziroma če nima opravljenega strokovnega izpita, ne more napredovati v naziv svetovalec, tudi če izpolnjuje pogoje, torej tudi ne, če je že predpisano dobo bil trajno imenovan v naziv mentor.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopno sodišče na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) ugodilo tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 20.9.2001, ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek; s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je zavrnilo tožničin zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila predlog tožnice, ki ima strokovni naslov predmetna učiteljica za geografijo in zgodovino, zaposlene kot knjižničarka v Prvi osnovni šoli R.S., za napredovanje v naziv svetovalka, ker tožnica ob vložitvi predloga za napredovanja v naziv ni izpolnila pogoja iz 1. odstavka 2. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96, v nadaljevanju Pravilnik). Ob uveljavitvi Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Uradni list RS, št. 12/96 s spremembami in dopolnitvami) namreč ni izpolnjevala z zakonom določenih pogojev za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni šoli, saj ni imela opravljenega strokovnega izpita, zato je tudi prehodne določbe ZOFVI ne ščitijo. Tožnica tudi nima visoke izobrazbe za knjižničarja, temveč ima pridobljeno višjo izobrazbo in strokovni naslov predmetna učiteljica za geografijo in zgodovino.

Zato za napredovanje ni izpolnila niti pogoja iz 3. odstavka 92. člena ZOFVI v povezavi s 94. členom ZOFVI.

Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo, ker je menilo, da tožnica, ki ji je bil s pravnomočno odločbo tožene stranke podeljen naziv mentorice s 1.7.1995 izpolnjuje pogoje iz 10. člena Pravilnika, ki določa, da v naziv svetovalec lahko napreduje strokovni delavec, ki je med drugim imel naziv mentor najmanj 5 let. Določba 10. člena Pravilnika namreč ne določa pogoja strokovnega izpita. Ker je imela torej tožnica s 1.7.1995 že podeljen naziv mentorica, je s 3.11.2000, ko je vložila vlogo za napredovanje, že izpolnila pogoj 5-ih let naziva mentorica. Prvostopno sodišče je menilo, da pogoje iz 3. odstavka 92. člena ZOFVI morajo izpolnjevati strokovni delavci, ki se na novo zaposlujejo, prav tako morajo pogoje iz 94. člena ZOFVI izpolnjevati na novo zaposleni knjižničarji, ki morajo imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri. V obravnavanem primeru pa gre za napredovanje v naziv svetovalka, ne pa za zasedbo delovnega mesta. Ker ima torej tožnica pridobljeno strokovno kvalifikacijo višji knjižničar (potrdilo z dne 28.5.1997 ... knjižnice L.), s čimer izpolnjuje pogoje za strokovnega delavca po 1. odstavku 1. člena Pravilnika za napredovanje v naziv svetovalec, pri čemer ima tožnica že izpolnjen pogoj naziv mentorice 5 let, kar je pogoj po 1. alinei 10. člena Pravilnika, bo morala tožena stranka v ponovnem postopku presoditi le še, ali tožnica izpolnjuje tudi druge pogoje, ki so določeni v 10. členu Pravilnika in v ZOFVI, med katerimi pa ni navedenega pogoja opravljenega strokovnega izpita.

Tožena stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka 1. odstavka 72. člena ZUS). Ne strinja se s tem, da v tem primeru ni bistveno, ali tožnica izpolnjuje pogoje iz 3. odstavka 92. člena v povezavi s pogoji, določenimi v 94. členu ZOFVI. V 3. odstavku 92. člena ZOFVI je namreč za strokovne delavce med drugim kot pogoj predpisan tudi opravljen strokovni izpit v skladu z zakonom. Določba 96. člena ZOFVI pa to konkretizira in določa, da morajo imeti knjižničarji visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško-andragoško izobrazbo. Po mnenju tožene stranke se te določbe ne nanašajo samo na nove zaposlitve. V 2. členu Pravilnika je namreč določeno, da lahko v posamezen naziv napredujejo strokovni delavci, ki izpolnjujejo z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za strokovne delavce in posebne pogoje, določene s Pravilnikom. Torej morajo delavci za napredovanje v strokovni naziv najprej izpolnjevati pogoje iz 92. in 96. člena ZOFVI in šele nato posebne pogoje, določene s Pravilnikom. To pa za obravnavani primer pomeni, da bi morala imeti tožnica visokošolsko izobrazbo in opravljen strokovni izpit. Glede na to, ni pravilno stališče prvostopnega sodišča, da tožnica izpolnjuje pogoje za napredovanje v naziv svtovalec ne glede na to, da nima opravljenega strokovnega izpita za pedagoško dejavnost. Ponovno tudi poudarja, da "uvjerenje o završenom programu uvodjenja u odgojno-obrazovni rad" nima veljavnosti strokovnega izpita, kar je razvidno tudi iz dopisa Ministrstva prosvete in športa Republike Hrvaške. Po določbah hrvaških predpisov tožnici ni bilo treba opravljati strokovnega izpita, ker so jo ščitile prehodne določbe hrvaškega Zakona o osnovnem šolstvu, ki je pričel veljati 8.1.1991. Če je tožnica izpolnjevala pogoje po hrvaški zakonodaji, pa še ne pomeni, da izpolnjuje tudi pogoje za napredovanje po slovenski zakonodaji. Glede na to tožnica, ki sicer ima naziv mentor, ne more napredovati v naziv svetovalec, ker ne izpolnjuje splošnih pogojev iz 2. člena Pravilnika, ne glede na to, če izpolnjuje posebne pogoje, predpisane s Pravilnikom. Zato tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča razveljavi.

Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je v obravnavanem primeru prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, to je ZOFVI in Pravilnik, v posledici česar je zmotno ugotovilo dejansko stanje in sprejelo napačno in nezakonito odločitev.

Po presoji pritožbenega sodišča morajo biti v vsakem primeru napredovanja strokovnih delavcev, kar so tudi knjižničarji, izpolnjeni za takšno napredovanje splošni pogoji, določeni v (92. in 96. členu) ZOFVI, ter tudi posebni pogoji, določeni v Pravilniku. Kot je pravilno navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi in v pritožbi, morajo biti pogoji z 92. in 96. člena ZOFVI izpolnjeni tako za nove zaposlitve kot tudi za napredovanja že zaposlenih delavcev. Tožnica bi torej morala imeti za obravnavano napredovanje izpolnjeno ustrezno visokošolsko izobrazbo, ki je nima, in opravljen strokovni izpit, ki ga tudi nima. Poleg tega pa bi morala izpolnjevati tudi pogoje, določene v 9., 10., 11., 12. in 13. členu Pravilnika. Za odločitev v stvari torej ni pomembno in odločilno dejstvo, da je tožnica z odločbo tožene stranke s 1.7.1995 pridobila trajni naziv mentorica, temveč je treba na novo ugotavljati pogoje za pridobitev naziva svetovalec, to pa je: ugotavljanje ustrezne strokovne izobrazbe in opravljenega ustreznega strokovnega izpita, šele v nadaljevanju pa se presojajo drugi pogoji. Na odločitev v stvari pa ne vpliva ureditev napredovanja v predpisih Republike Hrvaške, kjer se je tožnica šolala in bila zaposlena.e Ker je prvostopno sodišče v obravnavanem primeru napačno uporabilo materialno pravo, je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo sojenje. V novem postopku bo moralo prvostopno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava, kakršnega je pojasnilo pritožbeno sodišče v tem sklepu, ponovno preveriti, ali je odločitev tožene stranke v obravnavanem primeru pravilna in zakonita ter nato o stvari odločiti ponovno.