Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zakon o dedovanju sicer v 164. členu določa, da se zapuščinski postopek uvede po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve, da je kdo umrl, ali da je razglašen za mrtvega, kar pa ne pomeni, da se postopek uvede zgolj na podlagi trditve, da je nekdo mrtev, pač pa mora biti takšna trditev dokazana.
Pritožba se zavrne in potrdi
sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kopru sklenilo, da se predlog za uvedbo zapuščinskega postopka z dne 23.6.2005, ki ga je vložila predlagateljica A.F. zavrže. Proti takšnemu sklepu se pritožuje predlagateljica po svojem pooblaščencu. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v meritorno odločanje. Navaja, da drži trditev v napadenem sklepu, da predlagateljica ni ravnala v skladu s sklepom o dopolnitvi predloga, vendar zahtevam iz sklepa o dopolnitvi predloga ni mogla zadostiti. To je sodišču prve stopnje pojasnila z vlogo z dne 6.9.2005. V zemljiški knjigi je pri sporni parceli vpisan kot lastnik R.A.. Torej tam ni ne naslova ne rojstnih podatkov. Predlagateljica je želela zadevo urediti s prepisno izjavo tega vpisanega lastnika ali njegovih dedičev. Toda na matičnem uradu so ji povedali, da ji zahtevanih podatkov o vpisanem lastniku ali njegovih dedičih ne morejo posredovati brez naslova in rojstnih podatkov. Zaradi tega predlagateljica ne more dobiti izpiska iz mrliške matične knjige za navedeno osebo. Sodišče od nje zahteva nekaj nemogočega. Brez istih podatkov ni mogoče niti sprožiti postopka za razglasitev za umrlega. Če bi predlagateljica sprožila tak postopek, bi se od nje zahtevalo podatke, ki pa jih predlagateljica ne bi mogla dobiti. Za uvedbo zapuščinskega postopka pa v tem konkretnem primeru ni potrebno imeti izpiska iz mrliške knjige ali sklepa o razglasitvi za umrlega. Kot je že navedeno v predlogu in v vlogi z dne 6.9.2005 je bil R.A. vpisan kot lastnik leta 1895, torej pred 110 leti. Če je ob vpisu bil star le en dan je po naravi stvari in normalnem poteku časa danes že gotovo mrtev. Zato ga ne bi bilo treba razglašati za umrlega niti v primeru, če bi razpolagalo z vsemi podatki, ki so potrebni za uvedbo tega postopka. Iz istih razlogov ni treba predložiti izpiska iz mrliške matične knjige. Z 100% zanesljivostjo je gotovo, da navedeni ni več med živimi.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je sklep o zavrženju predloga za uvedbo zapuščinskega postopka izdalo, ker predlagateljica ni ravnala po sklepu sodišča prve stopnje, da predlog popravi oz. dopolni tako, da sodišču predloži izpisek iz mrliške matične knjige v izvirniku oz. javno listino, s katero je dokazano, da je A.R. umrl ali da je razglašen za mrtvega. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo v skladu s 108. členom Zakona o pravdnem postopku pravilen. Res je sicer, da je predlagateljica s pripravljalno vlogo, na katero se tudi v pritožbi sklicuje, navajala, da ne more dostaviti ne izpiska iz mrliške matične knjige ne listine iz katerih bi bilo razvidno, da je bila ta oseba razglašena za mrtvo, vendar s ponavljanjem takšnih navedb v pritožbi ne more uspeti. Zakon o dedovanju sicer v 164. členu določa, da se zapuščinski postopek uvede po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve, da je kdo umrl, ali da je razglašen za mrtvega, kar pa ne pomeni, da se postopek uvede zgolj na podlagi trditve, da je nekdo mrtev, pač pa mora biti takšna trditev dokazana. Zakon o nepravdnem postopku v 93. členu glede dokazovanja smrti določa, da če se smrt kakšne osebe ne da dokazati z listinami, ki so potrebne po Zakonu o matičnih knjigah, sodišče izvede postopek in izda odločbo, s katero se ugotovi smrt take osebe. Da bi predlagateljica sploh začela takšen postopek ni izkazala. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo predlagateljice zavrnilo, in ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene kršitve, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP) je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).