Jedro

Za očeta otroka rojenega v zakonski zvezi ali v dobi 300 dni po prenehanju zakonske zveze velja mož otrokove matere. Očetovstvo po čl. 96 in nadaljnjih lahko izpodbijajo v rokih, ki jih zakon točno določa, mož otrokove matere, otrokova mati, otrok v 5 letih od dneva ko postane polnoleten in kdor misli, da je oče otroka. Roki za izpodbijanje očetovstva so sorazmerno kratki. Nihče od upravičenih ni očetovstva moža tožničine matere izpodbijal. Ker pokojni KM ne velja za tožničinega očeta, tožnica niti po njemu (čl. 11 Zakona o dedovanju), niti po njegovi sestri (čl. 15 Zakona o dedovanju) ni zakonita dedinja.

Izrek

Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice,da ji pripada dedna pravica po pokojni JP, umrli 26. 10. 1992, nazadnje stanujoči v Celju, in da so ji toženci dolžni povrniti pravdne stroške.Te je naložilo v plačilo glede na uspeh pravdanja tožnici in odločilo, da mora tožencem povrniti pravdne stroške. Svojo odločitev je oprlo na čl.86 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in dejstvo, da je bila tožnica rojena v času trajanja zakonske zveze svoje matere in ŠM. Zato KM, brat pokojne JP,ni tožničin oče in zato po JP tožnica ni po zakonu o dedovanju zakonita dedinja.

Zoper sodbo se je tožnica pritožila po svojem zastopniku iz vseh pritožbenih razlogih po čl. 353/I ZPP. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni ter tožničinemu zahtevku v celoti ugodi.

V pritožbi je trdila, da je sodišče bistveno kršilo predpise Zakona o pravdnem postopku s tem, ker gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe z dokumenti, ki so priloženi v spisu.

Dejansko stanje je po mnenju pritožbe zmotno ugotovljeno. KM je tožničin oče, saj je očetovstvo v svoji oporoki veljavno priznal in je zapuščinsko sodišče to upoštevalo, ko je tožnica po njem dedovala.

Če je tožnica dedovala po KM, svojem očetu, ji pripada dedna pravica po zakonu tudi po njegovi sestri pokojni IP. Zakon po mnenju pritožbe ne veže izkazovanja položaja dediča na javno listino, ampak določa v čl. 10 Zakona o dedovanju, da dedujejo po zapustniku njegovi potomci.

Sicer pa so toženci priznali v zapuščinskem postopku po pokojnem KM, da je tožnica njegova hčerka.

Odgovora na pritožbo ni bilo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi nespornih dejstev, to je dejstva, da se je tožnica rodila v času trajanja zakonske zveze svoje matere s ŠM, kar izhaja iz izpiska iz rojstne matične knjige in dejstva, da nihče od upravičenih ni izpodbijal očetovstva ŠM, pravilno zavrnilo zahtevek tožnice in svojo odločitev pravilno oprlo na čl. 86 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Po tem zakonitem določilu, tako kot je sodišče prve stopnje svojo odločbo obrazložilo, velja za očeta otroka rojenega v zakonski zvezi ali v dobi 300 dni po prenehanju zakonske zveze mož otrokove matere. Očetovstvo po čl. 96 in nadaljnjih lahko izpodbijajo v rokih, ki jih zakon točno določa, mož otrokove matere, otrokova mati, otrok v 5 letih od dneva ko postane polnoleten in kdor misli, da je oče otroka. Roki za izpodbijanje očetovstva so sorazmerno kratki. Nihče od upravičenih ni očetovstva moža tožničine matere izpodbijal. Pokojni KM je v svoji oporoki trdil, da je tožničin oče. Spričo dejstva, da tožnica ima očeta in da očetovstvo ŠM ni veljavno izpodbito, ta njegova trditev nima pravnega učinka.

Ker pokojni KM ni tožničin oče, tožnica niti po njemu (čl. 11 Zakona o dedovanju), niti po njegovi sestri (čl. 15 Zakona o dedovanju) ni zakonita dedinja.

Pritožba pravno zmotno trdi, da je tožnica po pokojnem KM dedovala kot njegova hčerka.Iz spisa D ../90 sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica po KM dedovala kot oporočna dedinnja, ker ji je KM z oporoko zapustil vse svoje premoženje. Toženci niso priznali v tem postopku tožnice kot hčerko KM, ampak so priznali veljavnost njegove oporoke. Oporočno dedovanje temelji na povsem drugi osnovi kot dedovanje zakonitih dedičev, ki kot potomci oziroma zakonec dedujejo na podlagi zakona.

Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo.