Jedro

Rok plačila osem dni, kateremu dolžnik oporeka, je določen v 2. odst. 44. čl. ZIZ. Gre za zakonsko določen rok, ki ga ni mogoče podaljšati, razen v primeru morebitnega dogovora dolžnika z upnikom, vendar dolžnik v ugovoru sploh ne zatrjuje, da bi do takega dogovora prišlo.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave terjatve 278.523,42 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da se v celoti strinja z višino terjatve, ne pa z rokom plačila osem dni. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga je po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper skle o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Dolžnik v ugovoru izrecno priznava upnikovo terjatev po temelju in višini, saj pravi, da se z višino terjatve v celoti strinja. Rok plačila osem dni, kateremu dolžnik oporeka, je določen v 2. odst. 44. čl. ZIZ. Gre za zakonsko določen rok, ki ga ni mogoče podaljšati, razen v primeru morebitnega dogovora dolžnika z upnikom, vendar dolžnik v ugovoru sploh ne zatrjuje, da bi do takega dogovora prišlo. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnikov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Dolžnikovih navedb v zvezi s podaljšanjem roka za plačilo po ugotovitvah sodišča druge stopnje tudi ni mogoče obravnavati kot predlog za odlog izvršbe v smislu 71. čl. ZIZ, saj dolžnik sploh ne zatrjuje pravno relevatnih okoliščin iz citiranega člena, ki bi lahko bile podlaga za odlog izvršbe. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.