Jedro

Vprašanje, ali je nameravani objekt predviden zgolj na območju A, ali pa tudi na območju K1, za odločitev v zadevi niti ni relevantno - kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je v skladu z Odlokom o OPN tudi gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v območju namenske rabe K1 dovoljena le, če se izvaja za potrebe delovanja obstoječe kmetije, ta pogoj pa v konkretni zadevi ni izpolnjen.

Kmetija pa je (tista) oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (4. člen ZKme-1). Za kmetijo kot obliko KMG je torej relevantno, da je "delujoča", tj. da se njeni člani ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo po presoji sodišča predpostavlja tudi prihodke iz te dejavnosti.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Upravna enota Vrhnika je kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikov zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt, silos stolp 1, na parc. št. 111 in 222, k. o. Zaplana (2000).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je gradnja silosa predvidena na območju površine razpršene poselitve A in na območju najboljših kmetijskih zemljišč K1, kar je dopustno le pod pogoji, ki jih določa 34. člen Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (v nadaljevanju Odlok o OPN). Organ ugotavlja, da ti pogoji niso izpolnjeni. Evidentiranje tožnikovega kmetijskega gospodarstva (v nadaljevanju KMG) v registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju RKG), brez zemljišč v uporabi (parc. št. 333, k. o. Zaplana, katere zakupnik je tožnik, ima kot GERK že več let vpisana druga, fizična oseba), izkazuje zgolj to, da gre za KMG, ki šele nastaja. Da ima tožnik kmetijo, ne izhaja niti iz registriranega čebelnjaka, prav tako pa tudi ne iz odločbe o dodelitvi nepovratnih sredstev za projekt "...", saj iz tega naslova pridobljena sredstva niso prihodki kmetijskega gospodarstva v smislu ukvarjanja s kmetijsko dejavnostjo.

3.Toženka je (kot drugostopenjski organ) zavrnila tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. V zvezi s pritožbenimi navedbami je dodala, da je jasno razvidno, da se obravnavana gradnja nahaja delno na območju namenske rabe K1 in delno na območju namenske rabe A. Pritrjuje razlogom prvostopenjskega organa, da je po določbah Odloka o OPN nameravana gradnja pomožnega kmetijsko-gozdarskega objekta (ne glede na to, ali se načrtuje na zemljišču z namensko rabo A ali tudi na zemljišču z namensko rabo K1) dovoljena le, če je potrebna za obstoječo kmetijo. Obstoječa kmetija je tista, ki deluje in je v upravljanju kmeta-investitorja, ki želi postaviti pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, ter ne kateregakoli drugega kmeta. Tožnikovo kmetijsko gospodarstvo nima sedeža na naslovu ..., saj ima na tem naslovu sedež kmetija, ki je vpisana v RKG kot KMG v lasti druge, fizične osebe. Tožnik ni izkazal, da je stavbno zemljišče, na katerem želi graditi (oz. od katerega želi graditi v 30m pasu za primer namenske rabe K1) del njegovega kmetijskega gospodarstva. Tako ne gre za širjenje tožnikovega kmetijskega gospodarstva, temveč bi z gradnjo predmetnega objekta tožnik šele postavil prvi objekt.

4.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo. Uveljavlja, da je Občina Vrhnika kot mnenjedajalec kršila postopek, ko je izdala skupno neskladno mnenje za gradnjo za več nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov različnih investitorjev, saj bi morala vlogo vsakega investitorja za vsak objekt obravnavati ločeno in ne v enem mnenju. Prvostopenjski organ je napačno ugotovil, da se objekt silos stolp 1 nahaja tudi na območju K1, saj se nahaja zgolj na območju A. Pri priloženih izrisih lokacije objekta ter območja zazidljivosti namreč prihaja do zamikov zaradi prenosa 2D izrisa na 3D karto iObčina. Priložen izris je identičen vsem lanskim izrisom za vsa že pravnomočna gradbena dovoljenja, ki jih je prvostopenjski organ že prepoznal kot ustrezna. Območje A je bilo določeno z lokacijsko preveritvijo v letu 2020, podatki so bili pridobljeni z dejanskimi izmerami na terenu. Vir iObčina ne more biti podlaga za odločanje prvostopenjskega organa. Na uporabljenih izrisih tudi ni na novo vrisane poti 444, kar dodatno kaže na to, da imajo uporabljeni podatki napake. Tožnik vztraja, da izpolnjuje pogoje za postavitev objekta na območju A, kot tudi na območjih K1, K2 ali G po 34. členu Odloka o OPN.

5.Trdi, da je toženka zmotno razlagala predpis, ker je pogoje iz drugega in tretjega odstavka 34. člena Odloka o OPN presojala kumulativno, saj gre za individualno določene pogoje, na kar nakazuje tudi 3.ča člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Sicer pa je tožnik za izdajo GD zaprosil ob izpolnjevanju pogojev iz 113. člena OPN Vrhnika, saj se predvidena lokacija nahaja na območju A. Četudi pa bi držala trditev organa o umestitvi objekta, tožnik izpolnjuje tudi pogoje za postavitev objekta na območju K1. Objekt se v vsakem primeru nahaja znotraj 30 m pasu, ki obkroža območje stavbnih zemljišč, saj drugje na območju stavbnih zemljišč ni več prostora za gradnjo. Na vsakem delu zazidljivega zemljišča je že predvidena lokacija drugega objekta. Tožnik izpolnjuje tudi pogoje po tretjem odstavku 34. člena Odloka o OPN. Po mnenju tožnika ta ne določa, da bi morala biti gradnja pomožnega objekta potrebna za obstoječo kmetijo, ampak določa le, da mora imeti investitor v lasti ali zakupu določeno površino zemljišč, kar izpolnjuje (v zakupu ima parc. št. 333 v velikosti 12.893 m2). Izkazal je tudi stavbno pravico (na zemljiščih parc. št. 111 in 222). Ima registrirano KMG na Zaplani, registriran sedež kmetije v koordinatah na Zaplani na ..., registrirano stojišče čebel na isti lokaciji ter izkazanih več kot 50.000 EUR letnih prihodkov iz kmetijskih EIP projektov. Bistveni razlog za zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja je verjetno negativno mnenje Občine Vrhnika, na katerega se upravni organ ne bi smel opreti. Opozarja na drugačno stališče Občine Vrhnika (oziroma pozitivno mnenje) v drugih zadevah, kar kaže na neenako obravnavo strank. Prilaga izpis iz RKG, iz katerega je razvidno, da je KMG s svojimi površinami v uporabi uvrščeno v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Iz 34. člena OPN Vrhnika ne izhaja, da je možnost gradnje pomožnih objektov omejena le na že več let delujoča kmetijska gospodarstva. Priložil je tudi zbirno vlogo z dne 1. 3. 2022, ki je glede na rok za oddajo zbirnih vlog ni mogel prej priložiti. Stališče toženke, da tožnik ne opravlja kmetijske dejavnosti, je zmotno, saj to dejavnost opravlja (ima registriran čebelnjak s 25 čebeljimi družinami), prejel je tudi nepovratna sredstva (s projekti ...). Sodišču je predlagal, da izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Uveljavljal je tudi povračilo stroškov postopka.

6.Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču je poslala upravne spise v zadevi.

K I. točki izreka

7.Tožba ni utemeljena.

8.V obravnavani zadevi ni sporno, da je predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, ki sodi med nezahtevne objekte. Sporno tudi ni, da je tožnik izkazal pravico graditi na zemljiščih s parc. št. 111 in 222, k. o. Zaplana. Sporno pa je, ali naj bi se objekt postavil tudi na zemljišču, ki je po prostorskem aktu Občine Vrhnika kmetijsko zemljišče, in ne (zgolj) na stavbnem zemljišču, ter ali so za postavitev tega objekta izkazani pogoji, ki jih določa Odlok o OPN.

9.Uvodoma se sodišče opredeljuje glede ugovora tožnika o lokaciji nameravane gradnje v območju namenske rabe A - površine razpršene poselitve. Prvostopenjski organ je s tem v zvezi navedel, da je ob primerjavi grafike GIS Vrhnika ugotovil, da je črtkana meja, ki je prikazana v načrtu priloga 6, list 3, napačno zarisana - nekoliko je premaknjena glede na uradne podatke v GIS in lokacijski preveritvi; prvostopenjski organ ne more ugotoviti dejanskega stanja in odločiti zgolj na domnevi, da je objekt umeščen v celoti znotraj območja A, pač pa zaradi zamika, kot je videti na DNZO (dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja), objekt sega tudi na območje K1. Toženka je v svoji odločbi še podrobneje pojasnila, da je iz Slike 4, ki je del elaborata lokacijske preveritve, v primerjavi s Prilogo 6, list 3 (prikaz objekta), že s prostim očesom razvidna drugačna umestitev območja stavbnega zemljišča (na tožnikovem prikazu objekta je območje stavbnega zemljišča večje in zamaknjeno). Slika 4 je identična z izrisom iz GIS Vrhnika, v 3. členu Sklepa o potrditvi lokacijske preveritve pa je določeno, da se obseg in oblika stavbnega zemljišča prilagodita tako, kot izhaja iz elaborata lokacijske preveritve za posamične poselitve v EUP ZA 3650, ki ga je izdelala družba A., d. o. o. Iz navedenega tudi po presoji sodišča izhaja, da objekt stolp silos 1 sega na zemljišče s parc. št. 222, k. o. Zaplana (t.j. na del zemljišča s kmetijsko namensko rabo K1), saj je njegova izgradnja predvidena preko meja stavbnega zemljišča, opredeljenih z navedenim elaboratom. Ob zapisanem ne drži navedba tožnika, da upravni organ ni mogel ugotoviti lokacije nameravane gradnje - upravna organa na obeh stopnjah sta namreč nedvoumno pojasnila, da bo ta segala tudi na območje K1. Prav tako tožnik ne more uspeti s posplošenim zatrjevanjem zamikov, do katerih naj bi prišlo zaradi prenosa 2D izrisa na 3D karto iObčina, saj iz dokumentov, na katera se sklicujeta upravna organa, izhaja, da drugačen prikaz meje stavbnih zemljišč, kot je podan na tožnikovem prikazu objekta, ni posledica takšnih zamikov (drugačna sta namreč tako obseg kot oblika območja stavbnih zemljišč). Tudi zatrjevana okoliščina, da naj na izrisih ne bi bila na novo vrisana pot 444, ne kaže na to, da je upravni organ upošteval napačne podatke, saj tožnik ne pojasni, kako naj bi navedena okoliščina vplivala na vprašanje, ali se nameravani objekt nahaja tudi na območju K1 zemljišča parc. št. 222. Nerelevantno za odločitev v zadevi je kot slednje tudi tožnikovo sklicevanje na to, da so bili njegovi (drugačni) izrisi priloženi k drugim zahtevam za izdajo GD, ki so vsa pravnomočna, oziroma zatrjevano nasprotna mnenja Občine Vrhnike v prejšnjih zadevah, saj so v tej zadevi pomembna zgolj dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na ta primer.

10.Ob vsem navedenem sodišče pojasnjuje še, da vprašanje, ali je nameravani objekt predviden zgolj na območju A, ali pa tudi na območju K1, za odločitev v zadevi niti ni relevantno - kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je v skladu z Odlokom o OPN tudi gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v območju namenske rabe K1 dovoljena le, če se izvaja za potrebe delovanja obstoječe kmetije, ta pogoj pa v konkretni zadevi ni izpolnjen.

11.Sodišče tako pojasnjuje, da je v času izdaje izpodbijane odločbe veljavni ZKZ v točki b) prvega odstavka 3.č člena določal, da lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu na območjih kmetijskih zemljišč dopusti gradnjo enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti. Nadalje je 3.ča člen ZKZ določal1, da lahko ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov, staje in pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, na kmetijskem zemljišču gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu: a) najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali b) najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.

12.Pri tem je bilo v četrtem odstavku 3.č člena ZKZ določeno, da lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu za gradnjo […] pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov iz točk b) in [...], ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, predpiše strožje pogoje kot so določeni v 3.ča členu tega zakona glede zahtevanih površin kmetijskih zemljišč, ki jih mora izpolnjevati investitor, da lahko gradi na kmetijskem zemljišču.

13.Po presoji sodišča ta zakonska določba ne pomeni, da lahko občine določijo dodatne pogoje le v smislu večje površine zemljišča, ki bi jo moral imeti investitor v lasti ali zakupu, da bi lahko na kmetijskem zemljišču postavil pomožen kmetijsko-gozdarski objekt. Po jezikovni razlagi je namreč mogoče to določbo razumeti le tako, da lahko občina določi katerekoli strožje pogoje, kot so zakonski pogoji o zahtevanih kmetijskih površinah v lasti ali zakupu. Očitno je, da je zakonodajalec, ker je prostorsko planiranje izvirna pristojnost občine, slednjim prepustil, da določijo dodatne pogoje glede na značilnosti prostora, ki je predmet konkretnega urejanja. Pri tem tudi iz obrazložitve predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZKZ-E izhaja namen zakonodajalca, da bo po predlagani ureditvi lokalna skupnost za gradnjo objektov in posegov v prostor na kmetijskih zemljiščih lahko predpisala tudi dodatne pogoje in kriterije, ki jih bo moral izpolnjevati investitor za gradnjo na kmetijskem zemljišču. Navedeno po razlagi zakonodajalca pomeni, da bo investitor za gradnjo npr. staje moral izpolnjevati pogoj glede zahtevanih površin kmetijskih zemljišč, določen z ZKZ, ali pogoj glede zahtevanih površin kmetijskih zemljišč, določen s prostorskim aktom (le v primeru, da se bo občina odločila, da predpiše strožje pogoje glede zahtevanih površin kmetijskih zemljišč), ter ostale pogoje, ki jih bo predpisala občina s prostorskim aktom. Dodatne pogoje in kriterije bo lahko lokalna skupnost predpisala za vse objekte, ki jih je dopustno načrtovati na kmetijskih zemljiščih, razen za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.2

14.Občina Vrhnika je skladno z zakonskim pooblastilom v Odloku o OPN določila strožje pogoje od teh, navedenih v 3. ča členu ZKZ. Tako je po drugem odstavku 34. člena dovoljeno graditi pomožne kmetijsko-gozdarske objekte v območjih namenske rabe SK, A in IK ter v drugih območjih stavbnih zemljišč, če gre za potrebe delovanja obstoječe kmetije. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti se lahko gradijo tudi v območju namenske rabe K1, K2 in G, in sicer v 30 m pasu, ki obkroža območje stavbnih zemljišč kmetije, pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije, zaradi premajhne razpoložljive površine, takšnega objekta ni mogoče zgraditi. Po tretjem odstavku tega člena pa je pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade, opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, dopustno graditi tudi na območjih namenske rabe K1 in K2 izven 30 m pasu, ki obkroža območje stavbnih zemljišč kmetije, pod pogojem, da ima investitor gradnje v lasti oziroma zakupu: (1) najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali (2) najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade (tretji odstavek).3

15.Ne drži, da po tretjem odstavku 34. člena Odloka o OPN za postavitev pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov zadostuje, da ima investitor (zgolj) v lasti ali zakupu določeno površino zemljišč, kot neutemeljeno zatrjuje tožnik. Iz navedenih določb jasno izhaja, da je po obeh odstavkih pogoj za gradnjo pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov obstoj kmetije oziroma stavbnih zemljišč kmetije. Stavbno zemljišče je zemljišče, ki je s prostorskimi akti namenjeno graditvi objektov4. Stavbno zemljišče kmetije tako v bistvu predpostavlja tudi obstoj nekega objekta te kmetije. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti pa morajo biti namenjeni tej kmetiji oziroma njeni kmetijski dejavnosti. Razlika med drugim in tretjim odstavkom 34. člena Odloka o OPN torej ni v tem, da obstoj kmetije po tretjem odstavku ni potreben. Razlika je v oddaljenosti lokacije nameravane gradnje od stavbnih zemljišč kmetije, vrsti objektov, ki jih je dopustno graditi na eni in drugi oddaljenosti od stavbnih zemljišč kmetije ter v tem, da pomanjkanje razpoložljivih stavbnih zemljišč po tretjem odstavku ni bistveno. Je pa zato v tretjem odstavku 34. člena Odloka o OPN, ki dopušča gradnjo tudi izven 30 metrskega pasu od stavbnih zemljišč kmetije, določen še dodaten pogoj, in sicer, da je investitor lastnik ali zakupnik določene površine kmetijskih zemljišč.

16.Ne drži tožbeni ugovor, da naj bi organa presojala, ali tožnik istočasno izpolnjuje pogoje po drugem in po tretjem odstavku. Presojala sta, ali izpolnjuje pogoje po drugem ali po tretjem odstavku 34. člena Odloka o OPN, in zaključila, da po nobenem odstavku, ker nima kmetije, za potrebe katere bi se pomožni kmetijsko gospodarski objekt (silos) zgradil.

17.Prvostopenjski organ je tako v zvezi s pogoji po drugem odstavku kot v zvezi s pogoji po tretjem odstavku 34. člena Odloka o OPN ugotovil, da je KMG tožnika (KMG MID št. ...) vpisano na koordinate, ki se nahajajo na parc. št. 333, k. o. Zaplana, ki pa je v lasti družbe B., d. o. o., pri čemer ima to zemljišče kot GERK že več let vpisana druga fizična oseba (nosilec KMG MID št. ...). Kot obstoječo kmetijo je tožnik navajal kmetijo na naslovu ..., ki je last druge fizične osebe (že omenjeni nosilec KMG MID ...), zaradi česar te kmetije ni mogoče šteti za obstoječo kmetijo tožnika. Tožnik ima sicer registriran čebelnjak, vendar po presoji organa s samim evidentiranjem kot nosilca v RKG in s čebelnjakom, brez kmetijskih zemljišč v uporabi, ne more izkazati obstoja kmetije. Prav tako nepovratna sredstva ne predstavljajo prihodkov kmetijskega gospodarstva v smislu ukvarjanja s kmetijsko dejavnostjo.

18.Tožnik temu ugovarja in uveljavlja, da 34. člen Odloka o OPN ne omejuje možnosti gradnje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na več let delujoča KMG. Trdi, da ima delujočo kmetijo, saj iz RKG izhaja, da ima KMG z lokacijo, podano v koordinatah (na Zaplani, na ...), ki ima "v uporabi" površine, ki so glede na vrsto rabe GERK trajni travniki in je uvrščeno v območja z omejenimi možnostmi. Da gre za delujoče KMG, po njegovem prepričanju izhaja tudi iz zbirne vloge in iz tega, da je v register na zemljišču 333, k. o. Zaplana, vpisan čebelnjak. Poudarja, da je KMG vključeno v projekt "...", da ima predvideno sofinanciranje v višini 150.562,98 EUR, prejel je že 53.381,44 EUR nepovratnih sredstev. Ne strinja se niti s stališčem organa, da delovanje na podlagi tega projekta ne pomeni ukvarjanja s kmetijsko dejavnostjo oziroma meni, da to v odločbi ni pojasnjeno.

19.V 15. točki 19. člena Odloka o OPN je določeno, da je kmetija KMG, kot je določeno v predpisih s področja kmetijstva. Sodišče se strinja s presojo toženke, da iz teh predpisov ne izhaja, da že sam vpis v RKG dokazuje tudi obstoj kmetije. V 141. členu ZKme-1 je namreč določeno, da se v RKG se vpišejo nosilci, ki izpolnjujejo vsaj enega izmed naslednjih pogojev: 1. da so v skladu s predpisi zavezanci za vpis v zbirke podatkov z delovnega področja ministrstva; 2. da uveljavljajo finančne podpore po tem zakonu ali kakršne koli druge ukrepe kmetijske politike; 3. da so za opravljanje kmetijske dejavnosti vpisana v uradne evidence ali registre po drugih predpisih; 4. da imajo v uporabi: - najmanj 1 hektar zemljišč, ki po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč sodijo med kmetijska zemljišča, ali - najmanj 0,1 hektarja oljčnikov ali - najmanj 0,2 hektarja intenzivnega sadovnjaka ali 0,1 hektarja jagodičja ali lupinarja ali - najmanj 0,05 ha vinograda ali - hmeljišče; 5. tržijo pridelke, ki jih pridelujejo (prvi odstavek). Podatki iz RKG se uporabljajo za izvajanje ukrepov kmetijske politike, za spremljanje stanja kmetijstva za obveščanje in informiranje v zvezi z vpisanimi podatki in ukrepi kmetijske politike, za načrtovanje kmetijske politike, za izvajanje ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, in za druge namene, če je tako določeno z zakonom (drugi odstavek).

20.Kmetija pa je (tista) oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (4. člen ZKme-1). Za kmetijo kot obliko KMG je torej relevantno, da je "delujoča", tj. da se njeni člani ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo po presoji sodišča predpostavlja tudi prihodke iz te dejavnosti.

21.Po presoji sodišča je toženka pravilno štela, da prihodki, ki jih tožnik prejema iz sredstev projekta "...", ne predstavljajo prihodkov KMG iz kmetijske dejavnosti. Ne drži niti, da toženka tega ni utemeljila. V izpodbijani odločbi je pojasnila, da prejemanje teh sredstev ni upoštevno zato, ker ne gre za prihodke iz ukvarjanja s kmetijsko dejavnostjo, kot ta izhaja iz 3. člena Zakona o kmetijstvu (ZKme-1). Skladno s tem predpisom je kmetijska dejavnost gospodarska panoga, ki obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinorejo ter storitve za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo, razen veterinarskih storitev, in dejavnosti, ki so v predpisih, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, navedene pod "01.1 Pridelovanje netrajnih rastlin", "01.2 Gojenje trajnih nasadov", "01.3 Razmnoževanje rastlin", "01.4 Živinoreja", "01.5 Mešano kmetijstvo" in "01.6 Storitve za kmetijsko proizvodnjo in priprava pridelkov" (1. točka prvega odstavka 3. člena ZKme-1). Tožnik ni niti zatrjeval, da naj bi se na njegovem KMG opravljala katerokoli od teh dejavnosti. To, da izvaja kmetijsko dejavnost, naj bi bilo izkazano s tem, da je oddal zbirno vlogo in s tem, da prejema nepovratna sredstva iz projekta "...". Vendar s temi prihodki ni mogoče dokazati, da se na registriranem KMG opravlja katera od kmetijskih dejavnosti, kot to gospodarsko dejavnost definira 3. člen ZKme-1. Tega ne dokazuje niti registrirano stojišče čebel na parc. št. 333, kot tudi ne tožnikova (sicer nekonkretizirana) navedba o obstoječem travniškem sadovnjaku na tej parceli.

22.Obstoja kmetije oziroma stavbnih zemljišč kmetije tožnik tudi ne more izkazati z zakupom zemljišča s parc. št. 333, k. o. Zaplana (na katerem je sicer vpisano kmetijsko gospodarstvo tožnika na koordinate), saj je to zemljišče (ki je sicer v lasti drugega subjekta - družbe B., d. o. o.) kot GERK vpisano pri RKG v lasti druge fizične osebe (česar tožnik ne prereka), in sicer nosilcu RKG na naslovu ... (ki predstavlja kmetijo v lasti druge fizične osebe in ne tožnika). Da tožnik nima zemljišč v uporabi, kot je to v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil upravni organ, izhaja tudi iz izpiska iz RKG, ki je v upravnem spisu zadeve. Iz kasnejšega izpiska iz RKG, predloženega v sodni spis, sicer izhaja, da je tožnik 29. 9. 2021, torej po izdaji izpodbijane odločbe kot GERK, v uporabi njenega RKG, vpisal GERK-PID ... (A 17). Ker organ odloča po stanju na dan izdaje odločbe, pa ta dokaz po 52. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)5 ni dopusten.

23.Po presoji sodišča je tako ugotovitev, da tožnik nima kmetije, za potrebe katere naj bi postavil nameravani objekt, pravilna in zakonita. Iz povedanega izhaja tudi, da izpodbijani akt vsebuje vse relevantne razloge, na katerih tak zaključek temelji. Zato sodišče kot neutemeljene zavrača tudi tožbene trditve, da ga ni mogoče preizkusiti.

24.Po tretjem odstavku 31. člena Gradbenega zakona (GZ) je bil mnenjedajalec glede skladnosti s prostorskimi izvedbenimi akti občina, ki je v obravnavani zadevi dala negativno mnenje k nameravani gradnji. V zvezi s trditvami, da naj bi občina Vrhnika pri izdaji mnenja kršila postopek, je treba pojasniti, da tega postopka ni mogoče kršiti, ker ni predpisan. Sodišče zavrača tudi tožbeno trditev, da se toženka na negativno mnenje ne bi smela opreti. Toženka je namreč štela, da je mnenje nejasno in je v skladu s tretjim odstavkom 40. člena GZ razpisala ustno obravnavo z namenom uskladitve mnenj. Ker uskladitev oziroma sprememba ni bila dosežena, je izvedla ugotovitveni postopek in sama ugotavljala, ali obstajajo pogoji za gradnjo nameravanega objekta, kot jih določata drugi in tretji odstavek 34. člena Odloka o OPN. Kot je sodišče že pojasnilo, je v tem postopku oziroma izpodbijani odločbi ugotovila vsa relevantna dejstva, na podlagi katerih je ugotovila, da ti pogoji niso izpolnjeni.

25.Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj so se stranke strinjale, da se glavna obravnava ne opravi (peta alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

26.Odločitev o stroških postopka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Člen 3.č in 3. ča sta bila spremenjena 13. 4. 2022 z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijstvu ZKZ-G, Ur.l. 44/2022.

2Glej predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih - predlog za obravnavo po rednem postopku, EVA 2012-2330-0182, stran 8 in 63. Tudi v predlogu ZKZ-G (ki velja od 13. 4. 2022), EVA 2020-2330-0134, je zakonodajalec pri predlaganih spremembah 3.č člena pojasnil, da bo objekte iz tega člena dopustno graditi na vseh kmetijskih zemljiščih (trajno varovanih in drugih kmetijskih zemljiščih), če bo to dopuščal prostorski akt lokalne skupnosti in pod pogoji, ki jih bo določal prostorski akt.

3V času izdaje izpodbijane odločbe je veljala vsebina tretjega odstavka 34. člena kot je bila uveljavljena z 13. členom Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika, Ur.l. 60/2019

4Glej točko 40. prvega odstavka 3. člena v času izdaje odločbe veljavnega Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2).

5Ta določa, da lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o kmetijskih zemljiščih (1996) - ZKZ - člen 3č, 3ča Zakon o kmetijstvu (2008) - ZKme-1 - člen 4, 141

Podzakonski akti / Vsi drugi akti Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (2014) - člen 34, 34/2, 34/3, 113

Pridruženi dokumenti*

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.