Jedro

Okoliščina, da so v predmetni kazenski zadevi oškodovanci trije višji sodniki Višjega sodišča v Ljubljani, bi utegnila okrniti videz nepristranskega sojenja.

Izrek

Za postopek se določi Višje sodišče v Celju.

Obrazložitev

A. 1. Pred Višjim sodiščem v Ljubljani je v kazenski zadevi zoper obdolženega R. S., zaradi treh kaznivih dejanj razžalitve po prvem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ-1, v teku postopek odločanja o pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. V K 39962/2011 z dne 14. 3. 2016, s katerim je bil zoper obdolženca odrejen pripor po drugem odstavku 307. člena ZKP.

2. Sodnica Višjega sodišča v Ljubljani, kateri je bila zadeva dodeljena v reševanje, A. P., je dne 22. 3. 2016 Vrhovnemu sodišču podala predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog je utemeljila z navajanji, da so v predmetni kazenski zadevi oškodovanci višji sodniki Višjega sodišča v Ljubljani, in sicer A. A., B. B. in C. C. ter s sklicevanjem na stališče Ustavnega sodišča RS (odločba št. Up-799/2013-19), da ni dovolj, da sodišče v postopku ravna in odloča nepristransko, temveč mora biti sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbujale kakršenkoli dvom o nepristranskosti sodnikov. Ocenjuje, da bi okoliščina, da so v predmetni kazenski zadevi oškodovanci višji sodniki Višjega sodišča v Ljubljani pri obdolženem R. S., kot tudi v javnosti, vzbudila dvom v nepristranskost odločanja sodnikov kazenskega oddelka na Višjem sodišču v Ljubljani.

B.

3. Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Predlagateljica predlog za prenos krajevne pristojnosti utemeljuje s sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča Up-799/2013-19 z dne 22. 1. 2015, v razlogih katere je Ustavno sodišče presodilo, da je pomemben element pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) in prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanj Ustava), tudi zahteva, da se mora nepristranskost sojenja odražati navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja, ki se kaže v zaupanju, ki ga morajo sodišča v demokratični družbi vzbujati v javnosti in v primeru kazenskih postopkov predvsem pri obdolženih. Ni dovolj, da sodišče v postopku ravna in odloča nepristransko, ampak mora biti sodišče sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbujale dvom o videzu nepristranskosti sodnikov. Za zagotavljanje objektivnega videza tega jamstva je poleg zagotavljanja garancij v postopku pomembno tudi odstranjevanje okoliščin, ki lahko prizadenejo videz nepristranskosti sodnega odločanja v javnosti oziroma povzročijo dvom o njem. Pri odločitvi, ali obstaja upravičen razlog za strah, da sodišče ni neodvisno ali nepristransko, ko gre torej za odločanje o vprašanju, ali obstaja dvom o videzu nepristranskosti, je odločilno, ali so v konkretnem primeru podane takšne okoliščine, ki lahko pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ob razumnem upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega položaja ustvarijo upravičen dvom o nepristranskosti kateregakoli sodnika tega sodišča kot takega.

5. Zunanji videz nepristranskosti sojenja ni abstraktna kategorija, temveč mora biti v vsakem posameznem primeru povezan s konkretnimi okoliščinami, ki bi v tej zadevi lahko vzbujale dvom v objektivno nepristranskost sojenja, ki od sodnika zahteva toliko jamstev, da se izključi utemeljen dvom v njegovo nepristranskost. Po presoji Vrhovnega sodišča v predlogu navedene okoliščine, ko so v predmetni kazenski zadevi oškodovanci trije višji sodniki Višjega sodišča v Ljubljani, utemeljujejo zaključek, da obstajajo okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena EKČP, kar kljub izjemnosti opravičuje uporabo inštituta prenosa krajevne pristojnosti.

C.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlogu za prenos pristojnosti ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Višje sodišče v Celju (prvi odstavek 35. člena ZKP).