Jedro

Za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave, se šteje, da so prijavljene tudi v stečajnem postopku (v skladu s 138. členom ZPPSL). Navedeno določilo izključuje uporabo 8. odstavka 137. člena ZPPSL, ki določa sankcijo za prepozno prijavo terjatve v stečajnem postopku.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v delu, v katerem je zavržena prijava terjatve v znesku 266.276,00 SIT (z obrestmi), ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu (glede prijave terjatve v znesku 146.528,00 SIT (z obrestmi)) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče prijavo terjatve upnika P. P. z dne 12.5.2000 zavrglo kot prepozno.

V pravočasni pritožbi upnik navaja, da je prijavo oddal pravočasno.

Opozarja, da je prejel dokumente o odpustu in stečaju šele v začetku maja 2000. Uradnega lista RS ne bere, ker mu ni dostopen.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se upnik v svoji prijavi terjatve v stečajnem postopku pod št. 601 z dne 12.5.2000 glede terjatve pod 1. in 2. točko v skupni višini 266.276,00 SIT sklicuje na že vloženo prijavo v postopku prisilne poravnave, ki je tekla pod opr. štev. St 23/99 istega sodišča. Navedena trditev, upoštevaje vsebino oklica o začetku stečajnega postopka, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 22/2000 z dne 10.3.2000, iz katerega sledi, da sodišče poziva k prijavi terjatev v stečajnem postopku le tiste upnike, ki svojih terjatev niso prijavili v postopku prisilne poravnave, pa kaže na morebiten obstoj situacije, ki jo ureja 138. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL). Ta pa izključuje uporabo določila 8. odstavka 137. člena ZPPSL, na katerega se je oprlo prvostopno sodišče pri svoji odločitvi. Določa namreč, da se za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave, šteje, da so prijavljene tudi v stečajnem postopku.

Izpodbijani sklep glede terjatve pod 1. in 2. točko upnikove prijave nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sklep o zavrženju se namreč opira zgolj na dejstva, ki so pomembna za presojo pravočasnosti prijave terjatve v stečajnem postopku. Ker izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o trditvah upnika, zaenkrat ni mogoče presoditi, ali gre dejansko za situacijo iz 138. člena ZPPSL. V tem delu izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP/99, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP/99, ki se smiselno uporablja tudi v stečajnem postopku (na podlagi 15. člena ZPPSL).

Zato je bilo treba v tem delu pritožbi ugoditi in v obsegu, kot je razviden iz 1. točke izreka tega sklepa, prvostopni sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, v skladu s 3. točko 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZPPSL.

V preostalem delu pa pritožba ni utemeljena.

V svoji prijavi terjatve pod 3. točko, ki se nanaša na odpravnino v višini 146.528,00 SIT, pa se upnik ne sklicuje na predhodno prijavo v postopku prisilne poravnave. Zato je treba v tem delu uporabiti 1. odstavek 137. člena ZPPSL, ki izrecno določa, da morajo upniki prijaviti svoje terjatve stečajnemu senatu v roku dveh mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen v Ur.l. RS. Navedeni rok je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. Iz spisa je razvidno, da je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen v uradnem listu dne 10.3.2000, kar pomeni, da je rok potekel v sredo dne 10.5.2000. Upnik pa je vložil prijavo terjatve pod 3. točko šele dne 12.5.2000, torej po preteku zakonsko določenega roka. Zato je prvostopno sodišče v tem delu v skladu z 8. odstavkom 137. člena ZPPSL terjatev v navedeni višini pravilno zavrglo.

Navedb upnika, ki jih navaja v pritožbi, ni bilo mogoče upoštevati, ker glede na gornjo obrazložitev prekluzivnega zakonskega roka na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Zato je bilo treba v tem delu (2. točka izreka tega sklepa) pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in v tem obsegu izpodbijani sklep potrditi, v skladu z 2. točko 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZPPSL. V tem delu namreč pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti.