Jedro

Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo sodišče, ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Nasprotni udeleženec sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za vrnitev v prejšnje stanje z dne 01. 06. 2011 in zavrglo njegovo pritožbo z dne 01. 06. 2011. 2. Zoper ta sklep se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da ni prejel obvestila o prispelem pisanju z dne 28. 04. 2011 in tako ni bil seznanjen s pravnim poukom, da bo vročitev opravljena po poteku 15-dnevnega roka, če pisanja v tem roku ne bo prevzel. Tako ni bil seznanjen z možnostjo fiktivne vročitve. Vendar pa tudi če bi prejel omenjeno obvestilo, ugotavlja, da je pravni pouk na tem obvestilu napačen. Ta bi se moral glasiti tako, da bi se v primeru, če pisanja v določenem roku ne bi dvignil, vročitev štela za opravljeno z dnem, ko mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno to obvestilo. Ponavlja, da na podlagi ovojnice pisanja, ki jo je v svojem nabiralniku našel dne 21. 05. 2011, ni mogel vedeti, kakšne posledice lahko sledijo, če pisma v 15-ih dneh od 28. 04. 2011 ne dvigne. V nadaljevanju izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v sklepu z dne 22. 04. 2011. 3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasprotni udeleženec zatrjuje nepravilno vročitev sklepa o razdružitvi solastnine z dne 22. 04. 2011. Zato je z vlogo z dne 01. 06. 2011 zahteval vrnitev v prejšnje stanje in se hkrati pritožil zoper omenjeni sklep o razdružitvi solastnine, o čemer je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom. Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki (prvi odstavek 116. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP).

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil sklep o razdružitvi solastnine z dne 22. 04. 2011 nasprotnemu udeležencu pravilno vročen. Sodišče prve stopnje je tako v izpodbijanem sklepu pravilno zaključilo, da tudi pritožbeni razlog nepravilne vročitve ni utemeljen. Ker je zoper sklep z dne 22. 04. 2011 dopustna posebna pritožba, je bila v skladu z določili 142. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pravilno opravljena osebna vročitev tega sklepa. Pritožba se tako zmotno sklicuje na določila 141. člena ZPP, ki se uporabljajo za navadne (neosebne) vročitve. Iz vročilnice, pripete k list. št. 116 (in iz fotokopije vročilnice pod prilogo B 10, ki jo je v spis vložil nasprotni udeleženec), izhaja, da vročevalec dne 28. 04. 2011 pisanja (sklepa z dne 22. 04. 2011) ni mogel osebno izročiti nasprotnemu udeležencu, zato je tega dne v njegovem hišnem predalčniku pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti (tretji odstavek 142. člena ZPP). Ker nasprotni udeleženec pisanja ni dvignil v 15-ih dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka (fikcija vročitve – četrti odstavek 142. člena ZPP), torej dne 13. 05. 2011 (in ne že dne 28. 04. 2011, kot je to zmotno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu), rok za vložitev pritožbe pa se je iztekel dne 30. 05. 2011. V skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP je vročevalec po poteku omenjenega 15-dnevnega roka, v katerem nasprotni udeleženec pisanja ni dvignil, le-to dne 16. 05. 2011 pravilno pustil v njegovem hišnem predalčniku.

7. S strani vročevalca pravilno izpolnjena vročilnica je javna listina v smislu 224. člena ZPP, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej navaja ali potrjuje. Zato je z njo vročitev dokazana. Stranka lahko dokazuje, da vročitev ni bila opravljena, vendar je dokazno breme na njej (prim. odločbe VS RS II Ips 451/2003, III Ips 71/2005, II Ips 536/2007 in druge). Nasprotni udeleženec v pritožbi sicer zatrjuje, da ni prejel obvestila o prispelem pisanju z dne 28. 04. 2011, in v zvezi s tem predlaga svoje zaslišanje, vendar pa tega v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje oziroma pritožbi z dne 01. 06. 2011 ni navajal (v njem je navajal, da ni bil obveščen o tem, da mu je bilo pisanje v nabiralniku puščeno dne 16. 05. 2011), zato predstavlja ta trditev nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

8. Ker se je torej rok za vložitev pritožbe zoper sklep z dne 22. 04. 2011 iztekel dne 30. 05. 2011, je pritožba, ki jo je nasprotni udeleženec zoper ta sklep vložil dne 01. 06. 2011, prepozna (drugi odstavek 31. člena ZNP), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo. Pritožbeno sodišče zato ne odgovarja na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na meritorno odločitev v sklepu z dne 22. 04. 2011. 9. Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 35. člena ZNP.