Jedro

Sodišče se zaradi specifičnih okoliščin lahko odloči in narok razpiše tudi na sedežu sodišča. Pooblaščenec tožnika pred sodiščem, pred katerim je tekel postopek, res ni zatrjeval posebnih okoliščin, česar pa mu nenazadnje sodišče niti ne očita. Vendar glede na specialno ureditev v ZDSS-1 to ne pomeni, da stroškov tožnikovega pooblaščenca ni mogoče naložiti v plačilo tožencu. Po oceni pritožbenega sodišča je glede na določilo 3. odstavka 13. člena v povezavi s 64. členom ZDSS-1 priglašene sporne stroške šteti za potrebne (1. odstavek 155. člena ZPP). S prednostjo pravici tožnika do svobodne izbire odvetnika se ravnovesje v položaju strank postopka ni porušilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v izreku spremeni tako, da se znesek 226,92 EUR nadomesti z zneskom 623,28 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom priznalo tožniku povračilo stroškov v višini 226,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

2. Zoper tak sklep se pritožuje tožnik, saj ne soglaša z nepriznanjem priglašenih stroškov urnine za odsotnost pooblaščenca iz pisarne v času potovanja za stranko na pripravljalni in prvi narok, ki je bil opravljen dne 4. 5. 2023 na zunanjem poslovanju sodišča na Delovnem sodišču v Kopru. Prav tako ne soglaša z nepriznanjem potnih stroškov za pristop pooblaščenca na narok dne 4. 5. 2023 za relacijo A - B - A. Pri tem se sklicuje na sodno prakso. Usklajena novejša sodna praksa priznava stroške odvetnika, kadar ni iz območja sodišča, kjer se vodi postopek. Pri tem se sklicuje na pojasnilo upravnega odbora Odvetniške zbornice, ki jasno določa, da sme stranka svobodno izbirati odvetnika, ne glede na območje sodišča, nasprotna stranka pa ji je dolžna povrniti tako potne stroške kot tudi odsotnost iz pisarne. Takšni potni stroški in odsotnost iz pisarne mu ne bi šli, le kadar je izbira odvetnika nerazumna oziroma gre za zlorabo, za kar v tem primeru ne gre.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, je pa delno zmotno uporabilo materialno pravo.

5. O tem ali so potni stroški odvetnika, ki ima sedež izven območja sodišča, pred katerim teče postopek, potrebni stroški v smislu 1. odstavka 155. člena ZPP, sodna praksa ni povsem enotnega stališča. Tožnikovo sklicevanje na pojasnila k tarifnim številkam dana s strani Odvetniške zbornice Slovenije pa ne zavezuje sodišča, da jih pri razlagi določb tudi upošteva.

6. 22. člen Ustave RS daje strankam pravico do svobodne izbire odvetnika, kar pa ne pomeni, da mora nasprotna stranka vedno nositi stroške v sporu uspešne stranke, če si ta za zastopanje brez tehtnega razloga izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek.1 Upoštevaje navedeno merilo, da se stranki priznajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež na območju sodišča, pred katerim teče postopek ni vedno uporabljivo. Ali ga bo sodišče upoštevalo ali ne je odvisno od okoliščin posameznega primera.

7. V tem sporu je tožnik, ki ima stalno bivališče na območju B. pooblastil odvetnika, ki ima sedež na območju zunaj svojega stalnega prebivališča (v A.). Upoštevajoč določilo 3. točke 12. člena v zvezi z 3. odstavkom 13. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZDSS-1) za območje Republike Slovenije Delovno in socialno sodišče v Ljubljani odloča v socialnih sporih na sedežu sodišča, naroke pa opravlja tudi na svojih zunanjih oddelkih, ali na sedežu ali na zunanjih oddelkih drugih delovnih sodišč, pod pogoji, ki jih določa 64. člen tega zakona. Pogoj za izvedbo naroka zunaj svojega sedeža je objektiven.2 Namen te določbe je približati dostopnost sodišča zavarovancem. Seveda pa je odločitev o tem, ali bo socialno sodišče opravilo narok zunaj svojega sedeža v pristojnosti sodišča. Zavarovanec sicer lahko predlaga izvedbo naroka na določenem sodišču oziroma njegovem zunanjem oddelku zunaj sedeža v Ljubljani, vendar pa sodišče ni vezano na njegov predlog.3

8. Zavarovanci, ki na sodišču uveljavljajo priznanje pravic, zaradi osebnih in socialnih okoliščin sodijo med občutljivo kategorijo, čemur je prilagojen tudi način obravnave. Konkretna določba tako predstavlja izjemo od splošnih določb ZPP. V socialnem sporu je tako že v samem zakonu opredeljena "specifična okoliščina", ki je v pravdnem postopku trditveno in dokazno breme stranke, ki uveljavlja povrnitev potnih stroškov.

9. Sodišče se zaradi specifičnih okoliščin4 lahko odloči in narok razpiše tudi na sedežu sodišča. Pooblaščenec tožnika pred sodiščem, pred katerim je tekel postopek res ni zatrjeval posebnih okoliščin, česar pa mu nenazadnje sodišče niti ne očita. Vendar glede na specialno ureditev v ZDSS-1, to ne pomeni, da stroškov tožnikovega pooblaščenca5 ni mogoče naložiti v plačilo tožencu. Po oceni pritožbenega sodišča je glede na določilo 3. odstavka 13. člena v povezavi s 64. členom ZDSS-1 priglašene sporne stroške šteti za potrebne (1. odstavek 155. člena ZPP). S prednostjo pravici tožnika do svobodne izbire odvetnika se ravnovesje v položaju strank postopka ni porušilo.

10. Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče tožniku priznalo kot stroške postopka še odsotnost iz pisarne v času potovanja 300 točk v povezavi s 4. odstavkom 6. člena OT v zvezi s 3. odstavkom 7. člena OT za narok z dne 4. 5. 2023 (180,00 EUR) in kilometrino na relaciji A - B - A za pristop 4. 5. 2023 145,34 EUR (2 x 169 km x 0,43 EUR) ter in 22 % DDV v višini 71,57 EUR.

11. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, tako, da je namesto izpodbijanega zneska tožniku priznalo 623,82 EUR kot je razvidno iz izreka odločbe v I. točki (3. točka 365. člena ZPP).

1 Tožnik mora v pravdnem postopku že med postopkom pred sodiščem prve stopnje utemeljiti, zakaj gre za specifičen spor oziroma ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem opravičuje, da se stroški, ki so nastali zato, ker je stranka izbrala odvetnika izven sedeža sodišča, naložijo v plačilo nasprotni stranki. Potne stroške pooblaščenca je mogoče naložiti v plačilo nasprotni stranki le, če to dovoljujejo posebne okoliščine, ki so povezane s samo vsebino zadeve (na primer zapletenost, obsežnost, zahteva po specifičnem znanju). Te okoliščine so v pravdnih postopkih trditveno in dokazno breme stranke, ki povrnitev takih stroškov uveljavlja. 2 Stalno oziroma začasno prebivališče zavarovanca na območju Zunanjega oddelka Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani ali na območju sedeža oziroma zunanjega oddelka drugega Delovnega sodišča prve stopnje. 3 Za izvedbo naroka zunaj sedeža v Ljubljani morata biti kumulativna izpolnjena oba pogoja, in sicer da ima stranka (zavarovanec) prebivališče na tem območju in da se tako postopek opravi lahko z manjšimi stroški. 4 Ekonomičnost, manjši stroški v povezavi z zaslišanjem sodnih izvedencev ipd. 5 Potnih stroškov in z njim povezane odsotnosti iz pisarne.