Jedro

Ker je med dediči nastal spor o obsegu zapuščine, je treba to sporno okoliščino razčistiti v pravdi. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi prve točke prvega odstavka 212. člena ZD zapuščinsko obravnavo pravilno prekinilo, na podlagi prvega odstavka 213. člena ZD pa pravilno na pravdo napotilo pritožnika in še dve dedinji, ki sta pritrdili njegovim trditvam. Njihova pravica je namreč manj verjetna, saj je zapustnik v zemljiški knjigi vpisan kot solastnik do 1/10 te sporne parcele z objektom. Pritožnik bo imel v pravdi možnost dokazati povečano vrednost objekta, ki je pripadala njegovemu očetu, kot to zatrjuje v pritožbi, ter bodo morale biti najprej v pravdi razčiščene sporne okoliščine glede lastništva sporne parcele, šele nato bo mogoče zapuščinski postopek nadaljevati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka dedinje O. O. se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo (I. točka izreka), dediče A. A., B. B. in C. C. napotilo, da v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa zoper ostale dediče vložijo tožbo na ugotovitev, da v zapuščino ne spada solastniški delež do 1/10 parc. št. 1000, k. o. X (II. točka izreka), ter dediče opozorilo, da bo, če tožbe ne bodo vložili, zapuščinski postopek nadaljevalo in ga zaključilo, ne glede na trditve, glede katerih so dediči napoteni na pravdo (III. točka izreka).

2. Pritožnik A. A. podaja laično pritožbo in navaja, da predmeta zapuščine ne osporava v celoti, ampak samo glede vrednosti objekta, ki je nastala po smrti zapustnika F. F. z vlaganji pritožnikovega očeta J. J., saj ta vrednost ne more biti predmet zapuščine. Ker je po očetu edini dedič, mu pripadajo vlaganja v objekt. V preostalem nepremičnino priznava v celoti v stanju, kot je bila v trenutku smrti zapustnika. Če bo prišlo do prodaje nepremičnine, pa mu pripada razlika med vrednostjo prejšnjega in sedanjega stanja.

3. Dedinje K. K., L. L., M. M., N. N. in O. O. v odgovorih na pritožbo pritožbene navedbe prerekajo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V zvezi z ugovorom v odgovoru na pritožbo dedinje O. O., da je treba pritožbo zavreči, ker ni popolna, pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da je pritožnik prava neuka stranka ter gre ob varovanju njegovih pravic do izjave in pravnih sredstev ugotoviti, da pritožba vsebuje navedbo sodišča, podpis pritožnika, pritožbene navedbe, navedeno pa je tudi, da gre za ugovor zoper sklep D 197/2021. Res pritožba ne vsebuje datuma sklepa, zoper katerega je vložena, a gre za prvi izdani sklep v obravnavani zadevi in je mogoče nedvoumno razbrati, proti kateremu sklepu se pritožnik pritožuje. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dopustilo in jo vsebinsko obravnavalo.

6. Kot gre razbrati iz odgovora na pritožbo dedinje M. M., je po smrti matere leta 1990 nepremičnine (domačijo) dedovalo deset otrok, štirje sinovi in šest hčerk. Sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da po zapustniku po zakonu pridejo v poštev dediči, to je šest sester, po treh že umrlih bratih pa po vstopni pravici trije nečaki, med njimi pritožnik. Pritožnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje glede prekinitve postopka in napotitve na pravdo, zato je pritožbeno sodišče sklep preverilo glede pravilne uporabe materialnega prava in ugotavlja, da pritožnik zatrjuje, da je po svojem očetu podedoval gospodarski objekt, ki stoji na parc. št. 1000, k. o. X, katerega je bil do 1/10 solastnik zapustnik. Ker je med dediči nastal spor o obsegu zapuščine, je treba to sporno okoliščino razčistiti v pravdi. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi prve točke prvega odstavka 212. člena Zakona o dedovanju (ZD) zapuščinsko obravnavo pravilno prekinilo, na podlagi prvega odstavka 213. člena ZD pa pravilno na pravdo napotilo pritožnika in še dve dedinji, ki sta pritrdili njegovim trditvam. Njihova pravica je namreč manj verjetna, saj je zapustnik v zemljiški knjigi vpisan kot solastnik do 1/10 te sporne parcele z objektom. Pritožnik bo imel v pravdi možnost dokazati povečano vrednost objekta, ki je pripadala njegovemu očetu, kot to zatrjuje v pritožbi, ter bodo morale biti najprej v pravdi razčiščene sporne okoliščine glede lastništva sporne parcele, šele nato bo mogoče zapuščinski postopek nadaljevati.

7. Dedinja N. N. je v odgovoru na pritožbo priložila izjavo z dne 19. 7. 2021 o odpovedi dediščini ter navedla, da jo je treba zaradi tega dokončno izključiti iz zapuščinske zadeve. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da jo je sodišče štelo kot dedinjo ter je tri dediče napotilo, da tudi zoper njo vložijo tožbo. Pritožbeno sodišče v navedeno ni smelo posegati, saj ta dedinja v pritožbenem roku pritožbe zoper sklep z dne 1. 2. 2022 ni vložila, zgolj navedbe v odgovoru na pritožbo pa niso podlaga za pritožbeno presojo.

8. Sodišče prve stopnje je materialno pravo pravilno uporabilo ter so se pritožbeni očitki izkazali za neutemeljene. Pritožbeno sodišče tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 163. členom ZD) ni našlo uradoma upoštevnih napak, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Ker gre za vmesni sklep, bo o pritožbenih stroških dedinje O. O. odločeno s končno odločbo (165. člen ZPP v povezavi s 163. členom ZD).