Jedro

Ker gre za nujne postopke (33. člen ZDZdr) so v zakonu določeni izjemno kratki roki za opravo procesnih dejanj sodišča, kar je v korist pridržanih oseb. Smiselna uporaba določb ZNP in ZPP glede rokov za zaslišanje tako ne pride v poštev.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se A. A. v celoti omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov ter da se jo zadrži na zdravljenju pri predlagatelju v oddelku pod posebnim nadzorom najdalj do 14.11.2014. 2. Proti sklepu se pritožujeta pridržana oseba sama in njena odvetnica. V laični pritožbi udeleženka navaja, da je sklep, s katerim je sodišče odredilo njeno zaslišanje, prejela šele tik pred začetkom zaslišanja. Ker je v tem postopku v navzkrižju z državo, bi morala imeti dovolj časa za pripravo na zaslišanje. To določa že 6. člen Evropske konvencije za človekove pravice in je sodišče kršilo mednarodno načelo in načelo zakonitosti. Ni mogla sporočiti morebitnim pričam kdaj naj pridejo, zato je izpolnjen pritožbeni razlog nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Izvedenec je napačno ugotovil, da je suicidna. Da temu ni tako, izhaja že iz njene izpovedbe s čim bi se ukvarjala ob izpustu. Priče (starša, najboljša prijateljica, S.) bi povedali, da je to 98 % nemogoče. Pismo, na katerega je svoj izvid oprl izvedenec, ni bilo mišljeno kot poslovilno, saj je bila takrat prepričana, da se dopisuje z njim (FB – S.) in ga je čakala sredi noči. Tudi to bi potrdile priče. Bila je prepričana, da je živ in da se pogovarja z njo, čeprav je to nemogoče, saj je bil v časopisu objavljen nekrolog. Je pa gojila upanje do tedaj, ko bo na njegovem grobu prižgala svečko, zato je šla z L. pogledat na pokopališče, pa groba nista našla. Tudi to bi potrdile priče in izpisek pogovora FB S. Poleg tega je bilo kršeno pravilo, po katerem obe stranki sodelujeta pri izvajanju dokazov. Ker je podan pritožbeni razlog kršitve pravil postopka, predlaga spremembo sklepa oziroma podredno razveljavitev in vrnitev v ponoven postopek.

3. Odvetnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ne more se strinjati z obrazložitvijo sklepa. Sklep o uvedbi postopka je bil A. vročen neposredno pred samim zaslišanjem. Čeprav je v teh postopkih potrebno odločati izredno hitro, to ne sme iti na račun osebe, ki se zasliši. ZPP določa, da je potrebno dati strankam dovolj časa za pripravo na narok, kar smiselno pomeni tudi na zaslišanje. Določba, da je potrebno zaslišati osebo v enem dnevu od izdaje sklepa (ne od vročitve sklepa) o uvedbi postopka, se ne sme uporabiti gramatikalno, v škodo osebe, ki naj se zasliši. Morali bi ji dati vsaj mininalni čas za pripravo na zaslišanje. V tem primeru pa se je zaslišanje začelo celo nekaj minut pred uro, ki je navedena v sklepu o uvedbi postopka. Oseba pa tudi ni imela pravice predhodno kontaktirati odvetnice in se posvetovati. Ni smiselno in logično, da se je osebi omejila pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov, ko pa ima še vedno pravico do vpogleda v spis in seznaniti se z mnenjem izvedenca. To bi imelo smisel le ob drugačni obrazložitvi (npr. da oseba neposredno nasprotuje in ne dovoli izvedencu do besede). Ne more biti prisotnost osebe v škodo zdravstvenega osebja, ki sploh ni bilo prisotno. Zato je sklep tudi v nasprotju sam s seboj. Ker je oseba izrecno navedla, da poslovilno pismo ni imelo samomorilne vsebine, kljub drugačnemu stališču izvedenca ni podan pogoj iz 39. člena ZDZdr, saj ne ogroža svojega življenja in življenja drugih. Ker priznava, da nekaj časa ni jemala zdravil, zdravljenje pod posebnim nadzorstvom ni potrebno, v kolikor bo sama jemala zdravila. Še zlasti pa ni potrebno v trajanju do 14.11.2014. 4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep v skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in prvim odstavkom 30. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) preizkusilo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ki so navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava. Ugotavlja, da je postopek potekal v skladu z določili ZDZdr ter da so bila ugotovljena vsa, za pravilno uporabo materialnega prava relevantna dejstva.

6. Dejanske ugotovitve sklepa imajo oporo v izvidu in mnenju izvedenca dr. V. R., zaslišanju pridržane osebe, medicinski dokumentaciji v prilogi C spisa in podatkih iz nepravdnih zadev Okrajnega sodišča v Ljubljani Pr 413/2014 ter Pr 361/2014. Izvedenec, ki je priznan strokovnjak s področja psihiatrije, si je v prisotnosti zagovornice in sodnice ogledal medicinsko dokumentacijo ter na podlagi nje in neposredne zaznave ob zaslišanju pridržane osebe, podal mnenje, ki ga je strokovno utemeljil. Tako kot prvostopenjsko, tudi pritožbeno sodišče v pravilnost izvedenskega mnenja nima nikakršnega dvoma. Udeleženka ga s pritožbenimi navedbami, katerim se zgolj pavšalno pridružuje tudi odvetnica, ne omaje. Izvedenec je ugotovil, da ima shizoafektivno motnjo z mešano čustveno sliko iz maničnega v depresivno, je verbalno agresivna, odklonilna, z razrvanim miselnim tokom in različnimi blodnjami, kaže čustveno labilnost in erotične veličavske blodnje, večkrat opušča jemanje terapije, posledično je nezanesljiva in neorganizirana v načrtovanju. Ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje. Iz medicinske dokumentacije je razvidno, da je 29.9.2014 pobegnila z odprtega oddelka predlagatelja, nazaj pa so jo privedli starši, ko so jo iskali celo noč. Iz njenih navedb izhaja, da je bila na pokopališču, in želja, da bi se pridružila novinarju B. Ta pa je umrl. Priznala je, da tablet že dalj časa ne jemlje. Glede na te okoliščine in ugotovitve izvedenca je utemeljen zaključek, da samomorilne ogroženosti ni mogoče izključiti. Ugotovitev prvostopenjskega sodišča o hudem ogrožanju svojega zdravja ter zdravja in življenja drugih, pritožnica v svoji pritožbi ne izpodbija, navedbe odvetnice v zvezi s tem pa so zgolj pavšalne. Ob ugotovljeni nekritičnosti pritožnice do svojega stanja, njeno priznanje, da občasno opušča jemanje zdravil, v ničemer ne spreminja potrebe po zdravljenju pod posebnim nadzorom. Ravno obratno: očitno je, da opušča jemanje zdravil kadar ni pod posebnim nadzorom, posledica pa je hudo poslabšanje njenega stanja. Izvedenec je na podlagi okoliščin konkretnega primera ocenil, da je potrebno zdravljenje na varovanem oddelku šest tednov, pritožbena graja v zvezi z dolžino zdravljenja pa je povsem nekonkretizirana. Razlogov zakaj sodišče ne bi sledilo mnenju izvedenca tudi v tem delu tako ni videti.

7. Tudi zatrjevanih postopkovnih kršitev ni. Ker gre za nujne postopke (33. člen ZDZdr) so v zakonu določeni izjemno kratki roki za opravo procesnih dejanj sodišča, kar je v korist pridržanih oseb. Smiselna uporaba določb ZNP in ZPP glede rokov za zaslišanje tako ne pride v poštev. Predlagatelj postopka ni država in v postopku tudi ne gre za navzkrižje interesov pridržane osebe z državo. Država (sodišče) je v postopek vključena ravno zaradi preprečitve možnosti zlorab. Iz istega razloga je v postopek vključen tudi odvetnik po uradni dolžnosti (31. člen ZDZdr), katerega naloga je v postopku zastopati pravice in interese pridržane osebe. Naloga po uradni dolžnosti postavljene odvetnice je bila, če je menila, da potrebuje pridržana oseba določen čas za pripravo, da bi predlagala, da se zaslišanje odloži za nek razumen čas. Da bi odvetnici in pridržani osebi bil pred zaslišanjem preprečen kontakt, iz podatkov spisa ne izhaja, prav tako ne iz kakšne druge okoliščine. Iz zapisnika, ki je javna listina, zato ob odsotnosti dokaza o neresničnosti zapisanega dokazuje resničnost tistega, kar je v njem navedeno (224. člen ZPP), izhaja, da je sodišče v prisotnosti odvetnice pridržani osebi pojasnilo razloge za uvedbo postopka in jo pozvalo, naj se izjasni o pridržanju (list. št. 4 spisa) ter nato začelo z zaslišanjem pridržane osebe, pa odvetnica temu očitno ni nasprotovala oziroma podala kakšnega predloga. Prav tako ni podala nobenih pripomb na zapisnik, glede menja izvedenca pa je izrecno izjavila, da nanj nima pripomb (list. št. 6 spisa). Iz zapisnika ne izhaja, da bi sodišče kakorkoli preprečevalo stik ali razgovor pridržane osebe in odvetnice. Očitno je, da nista izrazili želje po tem, niti za preložitev zaslišanja. Enako velja za očitek glede neizvedbe dokazov. Ne pridržana oseba ne njena odvetnica kljub možnosti na naroku nista predlagali izvedbe dokazov, zato je sodišče izvajalo le dokaze po uradni dolžnosti.

8. Za omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov je imelo sodišče zakonsko podlago v tretjem odstavku 47. člena ZDZdr. Po strokovnem mnenju izvedenca bi lahko, če bi bila udeleženka prisotna pri pregledovanju zdravstvene dokumentacije in podajanju mnenja, nastale škodljive posledice za njeno zdravje ali zaupnost oziroma za varnost drugih ljudi. Odvetnica temu ni ugovarjala, čeprav je to možnost vsekakor imela. Glede na to in dokumentacijo v spisu sodišče ni imelo razloga za dvom v izvedensko mnenje in mu je utemeljeno sledilo. Prisotnost udeleženke bi lahko bila v škodo razen njenemu zdravju tudi odnosu, ki ga ima z zdravstvenim osebjem v bolnišnici, saj ti zapisujejo podatke v kartoteko. Iz medicinske dokumentacije je razvidno, da je že bila agresivna do osebja. Dokler bo morala biti udeleženka zaradi zdravstvenega stanja v bolnišnici na zaprtem oddelku, medicinske dokumentacije v spisu ne bo videla, saj se spis nahaja na sodišču. 9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so podani vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode A. A. in je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna v dejanskem in materialnopravnem pogledu. Tudi nobena uveljavljana ali uradoma upoštevna kršitev pravil postopka ni bila zagrešena, zato je potrebno pritožbi kot neutemeljeni zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZZZdr).