Jedro

Pojem „priključitev na javno kanalizacijsko omrežje“, kot izhaja iz izvršilnega naslova, je treba v tem primeru po presoji sodišča razlagati tako, da imata tožnika kot zavezanca dolžnost zagotoviti le izgradnjo ustreznega priključka na komunalno opremo. Za ugotovitev (ne)izvršljivosti odločbe z dne 19. 7. 2017 je torej pomembno ugotoviti, ali se lahko tožnika priključita na javno kanalizacijsko omrežje le na podlagi izgradnje posameznega priključka, ali pa morata dejansko opraviti posege, ki predstavljajo komunalno opremo, katero pa mora na podlagi zakona, zagotoviti toženka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep o dovolitvi izvršbe Medobčinskega inšpektorata Kranj št. 061-104/2017-6-44/02 z dne 30. 11. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve sodbe povrniti stroške tega postopka v znesku 385,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ dovolil izvršbo odločbe z 19. 7. 2017, s katero je bilo tožnikoma naloženo, da do 15. 10. 2017 priključita komunalno odpadno vodo iz stanovanjske stavbe na naslovu ..., parc. št. ..., k.o. ..., na javno kanalizacijsko omrežje ter odločil, da če tožnika v naknadno določenem roku do 31. 3. 2019 po prejemu tega sklepa ne bosta izpolnila navedene obveznosti, bo kot prisilno sredstvo za vsakega posebej uporabljena denarna kazen v znesku 500,00 EUR.

2. V obrazložitvi organ navaja, da je odločba z 19. 7. 2017 postala izvršljiva 16. 10. 2017, vendar tožnika z njo naložene obveznosti nista izpolnila. Izvajalec javne službe je organu 12. 11. 2018 sporočil, da predmetna stanovanjska stavba še vedno ni fizično priključena na javni kanalizacijski sistem skladno z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode na območju Občine Jezersko (Odlok). Ker tožnika naložene obveznosti nista izpolnila, ju je organ skladno z 298. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) k njeni izpolnitvi prisilil z denarno kaznijo.

3. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnikov kot neutemeljeno zavrnil. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

4. Tožnika se z izpodbijanim sklepom ne strinjata in v tožbi navajata, da izpodbijani sklep in odločba, ki se izvršuje, ne temeljita na zakonski podlagi, saj odločba o prekršku, na katero se sklicuje inšpektorica, še ni pravnomočna in dokonča, ker je bila zoper njo vložena zahteva za sodno varstvo. Odločba in sklep sta tudi neizvršljiva, saj za izvedbo ne obstaja gradbena dokumentacija, niti ne odločba o priglasitvi del. Poleg tega preko zemljišča, kjer naj bi potekal priklop, poteka javni vodotok, brez soglasja Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) pa poseg v javne vode ni dovoljen. Navajata še, da nimata dovoljenj lastnikov zemljišč, po katerih bi se moralo opraviti izkop in vkop cevi. Brez soglasij stanja ne moreta urediti tako, kot zahteva organ. Glede na to sodišču predlagata, naj izpodbijani sklep „razveljavi in ga zavrne.“ Zahtevata tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožnika v vlogi z 10. 7. 2019 dodatno pojasnjujeta svoje navedbe. Vztrajata pri tožbi.

**Odločanje po sodnici posameznici**

7. Sodišče je 1. 12. 2022 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep I U 717/2019-14, da v zadevi odloča sodnica posameznica. Stranke postopka sestavi sodišča na izrecno vprašanje sodnice na naroku za glavno obravnavo 4. 1. 2023 niso ugovarjale.

**Datum odločitve sodišča**

8. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Sodbo je izdalo po poteku petdnevnega roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave.1 **Dokazni sklep**

9. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo vse listine v upravnem spisu in listine, predložene v sodni spis.

10. Dokazne predloge z zaslišanjem tožnice in lastnikov sosednjih zemljišč ter s postavitvijo izvedenca komunalne stroke in ogled na kraju samem je pooblaščenec tožnikov na naroku umaknil. 11. Dokazni predlog za zaslišanje tožnika je sodišče ob upoštevanju 52. člena ZUS-12 zavrnilo kot prepoznega, saj ga tožnika v postopku izdaje upravnega akta nista predlagala, niti na izrecno vprašanje sodnice na naroku za to nista navedla upravičenih razlogov.

**K točki I izreka**

12. Tožba je utemeljena.

13. Sodišče najprej pojasnjuje, da je v obravnavani zadevi odločalo o tožbi kot izpodbojni (prva alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1), saj je pooblaščenec tožnikov na naroku izrecno izjavil, da v predmetni zadevi vlaga izpodbojno tožbo.

14. Tožnika s tožbo izpodbijata sklep o dovolitvi izvršbe z dne 30. 11. 2018, izdan na podlagi 290. člena ZUP.

15. Prvi odstavek 290. člena ZUP določa, da organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenca sklep o dovolitvi izvršbe. S sklepom se ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določi način izvršbe. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba na pristojni organ druge stopnje. Skladno s prvim odstavkom 292. člena ZUP je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.

16. Iz tega sledi, da je zoper sklepe o dovolitvi izvršbe, za kar gre v tem primeru, v upravnem sporu zagotovljeno sodno varstvo le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe.

17. Sodišče ugotavlja, da je z izvršilnim naslovom, tj. odločbo z dne 19. 7. 2017, tožnikoma naloženo, da do 15. 10. 2017 stanovanjski objekt na naslovu ..., parc. št. ..., k.o. ..., priključita na javno kanalizacijsko omrežje.

18. Temelj za naložitev navedene obveznosti je bil Odlok. Ta v 38. členu določa, da mora uporabnik (lastnik stavbe), v kateri nastaja komunalna odpadna voda, na območju poselitve, ki je opremljena z javno kanalizacijo, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo. Na območju poselitve, kjer se na novo zgradi javna kanalizacija, je uporabnik dolžan greznico opustiti in se v roku šestih mesecev po prejemu obvestila o obvezni priključitvi, poslanega s priporočeno pošto, priključiti na javno kanalizacijo. Uporabnik mora greznico očistiti, zasuti ali pa jo uporabiti za drug namen (npr. za zbiralnik vode-deževnico).

19. Tožnika zatrjujeta, da za izvedbo naložene obveznosti ne obstaja gradbena dokumentacija, niti ne odločba o priglasitvi del. Poleg tega preko zemljišča, kjer naj bi potekal priklop, poteka javni vodotok, brez soglasja Agencije Republike Slovenije za okolje pa poseg v javne vode ni dovoljen. Navajata še, da nimata dovoljenj lastnikov zemljišč, po katerih bi se moralo opraviti izkop in vkop cevi.

20. S temi navedbami pa po presoji sodišča smiselno ugovarjata izvršljivosti izvršilnega naslova, na katerem temelji izpodbijani sklep, kar je pravno relevantno za presojo v tem upravnem sporu.

21. Za ugotovitev (ne)izvršljivosti odločbe z dne 19. 7. 2017 je v tem primeru pomembna razlaga pojma „priključitev na javno kanalizacijsko omrežje,“ in sicer v smislu, kakšna je prava razmejitev med dolžnostjo toženke (občine), da zagotovi komunalno opremo oziroma javno infrastrukturo in dolžnostjo tožnikov (lastnikov objekta), da zagotovita izgradnjo priključka na to komunalno opremo.3 Pri tem se sodišče opira na stališča iz sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 94/2017 z dne 17. 4. 2019, ki so uporabljiva tudi za obravnavano zadevo.

22. Opremljeno stavbno zemljišče je stavbno zemljišče, ki ima urejen dostop do javnega cestnega omrežja, in za katero je mogoče izvesti priključke na: javno elektroenergetsko omrežje, javno vodovodno omrežje, javno kanalizacijsko omrežje (prvi odstavek 159. člena ZUreP-3). Komunalna opremljenost posameznega zemljišča pomeni uresničitev obveznosti občine (166. člen ZUreP-3), da zagotovi opremljanje zemljišč s potrebno komunalno opremo, ki jo ureja 158. člen ZUreP-3.4 Komunalno opremo mora zagotoviti občina, priključek pa lastnik objekta (investitor).5

23. Kot izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 94/2017 z dne 17. 4. 2019 se priključek od komunalne opreme (tudi sekundarne komunalne infrastrukture) razlikuje ne samo glede lastništva, temveč tudi glede temeljne funkcije. Za priključek ni mogoče šteti objekta, ki ne bi bil povezan s posamezno gradnjo (npr. stanovanjske hiše) in namenjen zgolj tej gradnji. Za priključek ne more šteti objekt, ki bi bil zgrajen ločeno od posamezne gradnje, na primer za zagotavljanje koristi večjemu številu (predvidenih) objektov. Iz tega sledi, da je funkcija priključka namenjena zgolj koristi posameznega objekta, medtem ko javna infrastruktura služi izvajanju javne službe in je v javno korist, kot jo opredeljujejo predpisi, ki urejajo posamezno javno službo.6

24. To pomeni, da je treba pojem „priključitev na javno kanalizacijsko omrežje“, kot izhaja iz izvršilnega naslova, v tem primeru po presoji sodišča razlagati tako, da imata tožnika kot zavezanca dolžnost zagotoviti le izgradnjo ustreznega priključka na komunalno opremo. Za ugotovitev (ne)izvršljivosti odločbe z dne 19. 7. 2017 je torej pomembno ugotoviti, ali se lahko tožnika priključita na javno kanalizacijsko omrežje le na podlagi izgradnje posameznega priključka, ali pa morata dejansko opraviti posege, ki predstavljajo komunalno opremo, katero pa mora na podlagi zakona, kot prej navedeno, zagotoviti toženka.7

25. Tega razlikovanja in s tem povezanih relevantnih dejanskih okoliščin pa v postopku izdaje izpodbijanega sklepa organa nista ugotavljala, čeprav so, kot navedeno, pomembne za presojo vprašanja (ne)izvršljivosti izvršilnega naslova, na katerem temelji izpodbijani sklep.

26. Ker torej relevantno dejansko stanje zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ni bilo ugotovljeno, je sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 upoštevati stališča sodišča iz te sodbe glede uporabe materialnega prava, celovito ugotoviti relevantne dejanske okoliščine ter glede na ugotovljeno (novo) dejansko in pravno stanje zadeve ponovno odločiti v zadevi.

27. Ob tem sodišče dodaja, da če bo organ v ponovnem postopku ugotovil, da morata tožnika glede na okoliščine konkretne zadeve za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje šele izgraditi objekte, ki nimajo (več) značilnosti priključka, temveč infrastrukture (komunalne opreme), kar je obveznost občine (toženke), potem odločba z dne 19. 7. 2017, ki naj bi se v tem primeru izvršila, ni izvršljiva.8

28. Sodišče pripominja, da je med strankama nesporno, da je kanalizacijski sistem od objekta na parc. št. ..., k.o. ... oddaljen med približno 30 in 40 m ter da do obstoječe infrastrukture, kjer bi se morala tožnika priključiti, poteka (tudi) vodotok. Navedene okoliščine pa bi utegnile kazati, da se v tem primeru z izvršilnim naslovom tožnikoma ne nalaga zgolj izgradnje posamičnega (individualnega) priključka, temveč vsaj v določenem delu oziroma obsegu tudi gradnjo infrastrukture, kar pa je, glede na prej obrazloženo, obveznost toženke. Vendar sodišče v zvezi s tem poudarja, da je treba v tem primeru pravo dejansko stanje, ki je relevantno za presojo izvršljivosti izvršilnega naslova, upoštevaje stališča iz te sodbe, v ponovnem postopku celovito in resnično ugotoviti.

29. Sodišče še dodaja, da so neutemeljene tožbene navedbe, da izpodbijani sklep ne temelji na zakonski podlagi, ker odločba o prekršku naj ne bi bila pravnomočna in dokončna, saj izpodbijani sklep temelji na odločbi z dne 19. 7. 2017 in ne na odločbi o prekršku z dne 20. 11. 2018. 30. Sodišče ni odločilo v sporu polne jurisdikcije, ker sta tožnika vložila izpodbojno tožbo in za tak način odločanja niti nista postavila ustreznega tožbenega zahtevka (prvi odstavek 7. člena ZUS-1).

**K točki II izreka**

31. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik).

32. Ker je bila zadeva rešena po opravljeni glavni obravnavi, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se jima priznajo stroški v višini 385,00 EUR (četrti odstavek 3. člena Pravilnika).

33. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

34. Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6. 1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 2 Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta; nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. 3 Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 94/2017 z dne 17. 4. 2019, 17. točka obrazložitve. 4 Člen 158 ZureP-3 določa, da so komunalna oprema objekti oziroma omrežja gospodarske javne infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja; objekti oziroma omrežja gospodarske javne infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb v skladu s predpisi, ki urejajo energetiko; javne površine v lasti občine. 5 Razen, če jo na podlagi pogodbe o komunalnem opremljanju po 167. členu ZUreP-3 zagotovi investitor. Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 94/2017 z dne 17. 4. 2019, 15. točka obrazložitve in tudi druge. 6 Tako Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 94/2017 z dne 17. 4. 2019, 19. in 20. točka obrazložitve. 7 Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 94/2017 z dne 17. 4. 2019. 8 Člen 166. člen ZUreP-3: občina zagotavlja gradnjo komunalne opreme. Primerjaj s sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 94/2017 z dne 17. 4. 2019.