Jedro

Pavšalna obrazložitev, da je bilo o prošnjah obeh tožnikov že odločeno, ne zadosti zahtevi po obrazloženosti sodne odločbe. Ker neobrazloženost ugotovitve, da je bilo o prošnjah obeh tožnikov že odločeno, onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, je s tem storjena absolutna bistvena kršitev določb postopka po tretjem odstavku 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 1762/2013-12 z dne 12. 2. 2014 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi smiselne uporabe 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot nedovoljeno zavrglo skupno tožbo prvega in drugega tožnika, vloženo zaradi molka organa, ker procesne predpostavke za vložitev tožbe niso bile izpolnjene.

2. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da iz podatkov in listin predloženega upravnega spisa izhaja, da procesne predpostavke, ki jih za vložitev tožbe zaradi molka organa določa ZUS-1, ob vložitvi skupne tožbe prvega tožnika, ki je fizična oseba, in drugega tožnika, ki je pravna oseba, niso bile izpolnjene, saj zatrjevanega molka organa že ob vložitvi tožbe prvega tožnika ni bilo. Odločba tožene stranke o vlogi prvega tožnika je bila že izdana in prvemu tožniku vročena že pred vložitvijo predmetne skupne tožbe. Drugi tožnik pa je pravna oseba, ki po določbi 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni upravičenec do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

3. Tožeča stranka (prvi in drugi tožnik) v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da je bila v zadevi Bpp 2027/2010 odobrena BPP za postopek odškodnine za zadevo I Pg 963/2012, zahtevana pa je bila odločitev o BPP za zadevo I Pg 371/2013, kjer je zaradi osebnega stečaja Okrožno sodišče v Mariboru izločilo tožbo za odškodnino zoper A. A. in St 826/2012, kjer gre za postopek osebnega stečaja zoper A. A. Zadeva Bpp 2027/2010 se ne nanaša na ti dve zadevi, zato gre za molk organa. Dodaja, da mora tožena stranka odločiti tudi o prošnji pravne osebe, sodišče prve stopnje pa nima pravice samo razsojati, ali je pravna oseba upravičena do BPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne temu sodišču v ponovno sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

K I. točki izreka:

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali so bili izpolnjeni pogoji za obravnavanje tožbe zaradi molka organa, ki sta jo skupaj vložila prvi tožnik kot fizična oseba in drugi tožnik kot pravna oseba.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi pritožbeni razlog bistvenih kršitev pravil postopka utemeljen.

7. Iz sodnega spisa izhaja, da sta v obravnavanem primeru prvi in drugi tožnik skupaj vložila tožbo zaradi molka organa, v kateri sta oba zatrjevala, da tožena stranka ni odločila o njunih prošnjah za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zadevah I Pg 371/2013 in St 826/2012, ki naj bi ju toženi stranki poslala pod opr. št. Bpp 2027/2010. V tožbi sta skupaj zatrjevala in izkazovala tudi izpolnjenost procesnih predpostavk za vložitev tožbe zaradi molka organa po 28. členu ZUS-1. Iz upravnega spisa Bpp 2027/2010, ki ga je tožena stranka predložila na poziv sodišča, da naj predloži spis, ki se nanaša na zadevo, in sporoči razlog, zakaj v zadevi ni odločeno, izhaja, da je tožena stranka z odločbo Bpp 2027/2010 z dne 8. 9. 2010 prvemu tožniku dodelila BPP za pravno svetovanje in zastopanje zaradi odškodninske tožbe zoper direktorja družbe B., d. o. o., zaradi poslovne goljufije, po vloženi tožbi na pristojnem sodišču pa je zadeva dobila opr. št. I Pg 963/2012. Glede na odgovor tožene stranke na navedeni poziv sodišča prve stopnje niti ni sporno, da sta prvi tožnik in v nekaterih primerih tudi drugi tožnik pod opr. št. Bpp 2027/2010 vložila več vlog, ki niso bile vložene na prepisanem obrazcu (vloga z dne 17. 3. 2013, 27. 3. 2013, 2. 11. 2013), v katerih sta navajala, da potrebujeta BPP tudi za spore (I Pg 371/2013, St 826/2012, I Kpr 37459/2011), ki so povezani z zadevo, za katero je bila prvemu tožniku odobrena BPP.

8. Sodišče prve stopnje je skupno tožbo zavrglo ob smiselni uporabi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, pri čemer odločitev glede tožbe obeh tožnikov temelji na stališču, da je bilo o njunih prošnjah že odločeno. Kot dodaten argument za zavrženje tožbe drugega tožnika pa je navedlo še, da zakonodajalec, kot izhaja iz 10. člena ZBPP pravnih oseb ni uvrstil v krog upravičencev do BPP.

9. Oba tožnika v pritožbi ugovarjata, da sta s predmetno tožbo zaradi molka organa zahtevala odločitev tožene stranke o prošnjah za BPP za zadevi I Pg 371/2013 in St 826/2012 in ne odločitev o prošnji za BPP za zadevo I Pg 963/2012, ki se vodi pod opr. št. Bpp 2027/2010, o kateri je bilo res že odločeno.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do bistvenih tožbenih navedb obeh tožnikov, da tožena stranka ni odločila o njunih prošnjah za BPP za zadevi I Pg 371/2013 in St 826/2012, temveč je pavšalno navedlo, da je bilo o prošnjah obeh tožnikov že odločeno. Da bi zadostilo zahtevi po obrazloženosti sodne odločbe, bi v okoliščinah obravnavanega primera moralo za vsakega tožnika posebej pojasniti, o katerih prošnjah je bilo že odločeno in s katero odločbo. Ker tega ni storilo, je obrazloženost ugotovitve, da je bilo o prošnjah obeh tožnikov že odločeno, pavšalna, nepopolna in onemogoča ustrezen preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po tretjem odstavku 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. V zvezi s pritožbenim ugovorom, ki se nanaša na dodatni argument sodišča prve stopnje za zavrženje tožbe drugega tožnika (pravne osebe), in sicer, da zakonodajalec, kot izhaja iz 10. člena ZBPP, pravnih oseb ni uvrstil v krog upravičencev do BPP, pa Vrhovno sodišče, ne da bi se opredeljevalo do vprašanja, ali je pravna oseba sploh upravičena do BPP, meni, da taka obrazložitev kaže na to, da je sodišče prve stopnje v zvezi s tožbo drugega tožnika presojalo tudi, ali drugi tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev BPP oziroma je zavrženje tožbe zaradi molka organa utemeljevalo tudi z razlogi, ki se nanašajo na zavrnitev prošnje drugega tožnika za BPP. Takšna presoja pa je glede na dolžnost sodišča prve stopnje, da najprej preveri procesne predpostavke za vložitev tožbe drugega tožnika zaradi molka organa, preuranjena.

12. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 77. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo razčistiti in obrazložiti, o katerih prošnjah prvega in katerih prošnjah drugega tožnika je bilo res že odločeno in glede na ugotovitve nato presoditi izpolnjenost procesnih predpostavk za tožbo zaradi molka organa dveh tožnikov. Pri svoji presoji bo moralo upoštevati določbe 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi s postopanjem upravnega organa v primeru nepopolne ali nerazumljive vloge (67. člen ZUP), da se BPP praviloma dodeli za vsako posamezno zadevo posebej (27. člen ZBPP) in da je presoja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči vedno podvržena individualni presoji izpolnjevanja pogojev in meril posameznega prosilca (11. člen ZBPP).

K II. točki izreka:

13. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1.