Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Na podlagi predloga upnika, da sodišče izvršbo ustavi, ni mogoče razveljaviti izdanega in pravnomočnega sklepa o izvršbi. Le-ta namreč ni izvršilno dejanje, katerega razveljavitev predvideva določba 2. odst. 76. čl. ZIZ ob ustavitvi izvršbe.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se glasi: Izvršba se ustavi.
Dolžnica mora upnici povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 20.801,00 SIT.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dne 9.10.1997 izdani sklep o izvršbi razveljavilo in izvršilni postopek ustavilo.
Odločitev je utemeljilo z določbami 1. in 2. odst. 43. čl. in 2. odst. 76. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju.
Proti sklepu je upnica vložila pravočasno pritožbo. Formalno ne zatrjuje obstoja katerega od v zakonu predvidenih pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da sodišče izvršbo le ustavi, sklep o izvršbi pa vzdrži v veljavi. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je obvestila sodišče, da naj ustavi postopek izvršbe, ker je dobil preko izvršilnega postopka poravnano svojo terjatev. Ni predlagala razveljavitve sklepa o izvršbi niti ni umaknila predloga.
Pritožba je utemeljena.
Vsebina vloge upnice z dne 12.7.1999 potrjuje pritožbeno trditev, da upnica ni umaknila predloga za izvršbo, ampak je predlagala le ustavitev izvršilnega postopka. Določba 2. odst. 76. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je prvostopenjskemu sodišču narekovala ustavitev izvršbe, ne pa tudi razveljavitve že izdanega sklepa o izvršbi. Ne gre namreč za opravljeno izvršilno dejanje, ki ga je mogoče razveljaviti na podlagi te določbe, ampak za že pravnomočno sodno odločbo. Sklep o izvršbi ostane v veljavi tudi v primeru ustavitve izvršbe.
Pritožbeno sodišče po navedenem zaključuje, da je treba pritožbi upnice ugoditi in izpodbijani sklep na podlagi določbe 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, ustrezno spremeniti.
Posledica ugoditve pritožbi je odločitev o tem, da mora dolžnica upnici povrniti stroške kot nadaljnje izvršilne stroške, ki obsegajo nagrado odvetniku za sestavo pritožbe s pripadajočimi davčnimi obveznostmi. Nagrada je bila odvetniku odmerjena po Odvetniški tarifi, ob upoštevanju skrčene vrednosti terjatve.