Jedro

V sporih glede priznavanja pravic iz javnih sredstev je v primeru zamude treba upoštevati določbo prvega odstavka 378. člena OZ. Za nastanek zamude je odločilno, da se za nastanek zamude tožene stranke, ki je odločila o pravicah iz javnih sredstev, kot ključen upošteva trenutek, ko bi morala biti upravičencu izplačana izredna denarna socialna pomoč, če bi bila že v predsodnem postopku priznana in odmerjena v zakoniti višini.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 10. 5. 2023. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 8 dni tožniku izplačati zakonske zamudne obresti od zneska 500,00 EUR, ki tečejo od 20. 12. 2019 do 18. 10. 2022 ter tožniku povrniti stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da zahtevek za izplačilo zakonskih zamudnih obresti ni utemeljen, saj za tak zahtevek ni pravne podlage. Ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči in izredne denarne socialne pomoči kot njene posebne oblike, je upravna zadeva, o kateri pristojni organ odloči v upravnem postopku po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku in skladno z določbami Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ker v navedenih zakonih ni podlage za nastanek oziroma plačilo zamudnih obresti, tožnik do le-teh niti ne more biti upravičen. Tudi uporaba določb Obligacijskega zakonika v predmetnem sporu ne pride v poštev. Navedeni zakonik se uporablja za obligacijska razmerja, ki sodijo v civilno pravo, medtem ko uveljavljanje pravice do izredne denarne socialne pomoči sodi v sfero javnega prava. Plačilo zamudnih obresti tudi ni urejeno v Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih. Po mnenju tožene stranke tudi ne gre za pravno praznino, ki bi jo sodišče smelo oziroma moralo zapolniti, temveč pomeni zavestno odločitev zakonodajalca, da zamudnih obresti ne prizna. Obstoječa sodna praksa Vrhovnega sodišča RS1 za konkretni spor ni uporabljiva, saj se nanaša na obvezne dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa za enostransko oblastveno dodeljevanje pravic iz javnih sredstev. V zadevi tudi ni prišlo do nastanka zamude, saj le-ta nastane šele z dokončnostjo upravne odločbe. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti kot neutemeljen zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik navaja, da so pritožbene navedbe tožene stranke neutemeljene. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da pritožbo zavrne, toženi stranki pa naloži plačilo procesnih obresti.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP),2 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)3 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 10. 5. 2023, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 28. 9. 2022. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ (CSD) odpravil odločbo z dne 9. 12. 2019 in odločil, da je tožnik upravičen do izredne denarne socialne pomoči za nakup kurjave v višini 500,00 EUR.

7. V zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen tudi do plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 500,00 EUR.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik 27. 11. 2019 podal vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči za nakup drv v višini 500,00 EUR. Njegova zahteva je bila s prvostopenjsko odločbo z dne 9. 12. 2019, ki je bila potrjena z dokončno odločbo z dne 3. 3. 2020, zavrnjena. V sodnem sporu je sodišče s sodbo opr. št. III Ps 411/2020 z dne 21. 10. 2020 zavrnilni odločbi odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. V novem postopku sta bili ponovno dne 24. 3. 2021 in 23. 12. 2021 izdani zavrnilni odločbi, ki ju je sodišče v novem sojenju odpravilo s sodbo opr. št. III Ps 183/2022 z dne 15. 6. 2022 in zadevo ponovno vrnilo v upravno odločanje. V ponovnem upravnem postopku je prvostopenjski organ tožniku z odločbo z dne 28. 9. 2022 priznal pravico do izredne denarne socialne pomoči za nakup kurjave.

9. Pravna podlaga za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči je podana v določbah Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre)4 in v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS).5 Navedena dva predpisa ne vsebujeta določb glede plačila zamudnih obresti. V takem primeru je za presojo potrebno uporabiti določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ).6

10. Pritožbeno sodišče je že v več zadevah7 zavzelo stališče, da je v sporih glede priznavanja pravic iz javnih sredstev, v primeru zamude potrebno upoštevati določbo prvega odstavka 378. člena OZ. V navedenem členu je določeno, da če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Za nastanek zamude je odločilno, da se za nastanek zamude tožene stranke, ki je odločila o pravicah iz javnih sredstev, kot ključen upošteva trenutek, ko bi morala biti upravičencu izplačana izredna denarna socialna pomoč, če bi bila že v predsodnem postopku priznana in odmerjena v zakoniti višini. V tej zadevi je bila že dne 9. 12. 2019 izdana nepravilna in nezakonita odločba CSD, ki je bila kasneje odpravljena. Tožniku je bila šele z odločbo z dne 28. 9. 2022 priznana pravica do izredne denarne socialne pomoči za nakup kurjave v enkratnem znesku 500,00 EUR. Za odločitev je torej ključno, da je prišlo do zamude z izplačilom in v tem primeru je tožena stranka dolžna tožniku plačati tudi zamudne obresti.

11. Neutemeljene so torej pritožbene navedbe, da izostanek ureditve glede plačila zamudnih obresti v ZUPJS in ZSVarPre pomeni, da upravičenec do izredne denarne socialne pomoči ni upravičen tudi do plačila zakonskih zamudnih obresti. Če v specialnem zakonu omenjeno ni urejeno, je v tem primeru potrebno uporabiti določbe OZ, ki urejajo posledice v primeru zamude z izplačilom.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Glede tožnikovega predloga v odgovoru na pritožbo, da naj mu tožena stranka plača še procesne obresti, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče odločalo o pritožbi tožene stranke, medtem ko tožnik pritožbe zoper izpodbijano sodbo ni vložil. 1 Glej VIII Ips 187/2018 z dne 18. 6. 2019. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004. 4 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 6 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami. 7 Glej Psp 193/2023 z dne 6. 12. 2023, Psp 213/2020 z dne 11. 11. 2020, Psp 96/2022 z dne 11. 5. 2022.