Jedro

Kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, obsojenec tudi tokrat ni predložil nobenega novega dokaza, smiselno iste obsojenčeve navedbe, ki jih je obsojenec uveljavljal tudi že v prejšnjih zahtevah za obnovo postopka, pa ne predstavljajo novega dejstva oziroma dokaza v skladu s 3. točko prvega odstavka 410. člena ZKP, ki bi lahko omajali ugotovitve pravnomočne sodbe glede odločilnih dejstev.

Izrek

I. Pritožba obsojenega R.Š. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni R.Š. se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Mariboru dne 5. 11. 2018 na podlagi prvega odstavka 413. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo zahtevo za obnovo kazenskega postopka obsojenega R.Š., vloženo 25. 9. 2018. Odločilo je tudi, da se obsojenec na podlagi 98.a člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP oprosti plačila sodne takse.

2. Zoper tak sklep se je obsojenec pritožil. Iz njegove obsežne laične pritožbe je razbrati, da se zavzema za ponovno sojenje v predmetni kazenski zadevi. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep v celoti razveljavi in zahtevi za obnovo kazenskega postopka ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo, v kateri se naj odpravi zmotna ocena dokazov, tožilstvo naj predloži ustrezne dokaze, prvostopno sodišče pa naj v zadevi glede obnove postopka ponovno odloči. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopno sodišče je z napadenim sklepom obsojenčevo zahtevo za obnovo postopka utemeljeno zavrglo, svojo odločitev pa je v izpodbijanem sklepu tudi tehtno in prepričljivo obrazložilo. Pri tem je pravilno izhajalo iz določbe 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP, da se sme kazenski postopek v korist obsojenca obnoviti le ob navedbi takih novih dejstev ali predložitvi takšnih dokazov, ki bi utegnili sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu.

5. V obravnavani zadevi, kjer je obsojenec vložil že več zahtev za obnovo postopka, je prvostopno sodišče ponovno pravilno ugotovilo, da v zahtevi za obnovo kazenskega postopka obsojenec ponovno ni navedel ničesar takšnega, kar bi potrjevalo njeno utemeljenost. Pa tudi v pritožbi zoper izpodbijani sklep obsojenec le ponavlja vse tisto, kar je kot nezadostno za obnovo kazenskega postopka, pravilno ocenilo že prvostopno sodišče. Kot je v izpodbijanem sklepu obširno pojasnjeno, navedbe oziroma dokazi, ki jih v zahtevi za obnovo postopka izpostavlja obsojenec, za sodišče niso novi, saj jih je obsojenec navajal že v svojem zagovoru oziroma v pritožbi zoper sodbo, kot je to pojasnjeno tudi v točkah 5 in 6 izpodbijanega sklepa.

6. Kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, obsojenec tudi tokrat ni predložil nobenega novega dokaza, smiselno iste obsojenčeve navedbe, ki jih je obsojenec uveljavljal tudi že v prejšnjih zahtevah za obnovo postopka, pa ne predstavljajo novega dejstva oziroma dokaza v skladu s 3. točko prvega odstavka 410. člena ZKP, ki bi lahko omajali ugotovitve pravnomočne sodbe glede odločilnih dejstev, ki se nanašajo na kaznivo dejanje in kazensko odgovornost obsojenca. Zaključki prvostopnega sodišča v točki 7 izpodbijanega sklepa, da pogoji za obnovo pravnomočno zaključenega postopka v predmetni zadevi torej niso izpolnjeni, so bili tako pravilni in obsojenčeva pritožba, v kateri ponavlja vse to, kar je kot nezadostno za obnovo postopka pravilno ocenilo že prvostopno sodišče, ne more omajati pravilnosti zaključkov izpodbijanega sklepa.

7. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Ker je glede na podatke kazenskega spisa obsojenec brez dohodkov in na prestajanju zaporne kazni, ga je tudi pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse (prvi odstavek 98. v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP).