Jedro

Pooblastilno razmerje med stranko in pooblaščencem preneha s preklicem pooblastila, toda stranke morajo o tem sodišče obvestiti.

Preklic za sodišče učinkuje šele, ko je o njem obveščeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru proti odpustu obveznosti, ki ga je stečajna upraviteljica vložila dne 22. 10. 2020 (p. d. 53) ugodilo, postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Na pritožbo je odgovorila upraviteljica, ki je navedbam v pritožbi nasprotovala ter predlagala potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodišče prve stopnje ugovor stečajne upraviteljice vročalo v izjavo dolžniku, ki nanj v roku ni odgovoril. Zakaj ne, pritožnik ni pojasnil. 6. Sodišče je nato na podlagi drugega odstavka 405. člena ZFPPIPP za dne 13. 1. 2021 razpisalo narok za obravnavanje ugovora proti odpustu obveznosti, ki se ga dolžnik ni udeležil, prav tako pa ni opravičil izostanka. Ker je bilo vabilo zanj izkazano (povratnica p. d. 59), prav tako pa je bilo izkazano vabilo za pooblaščenca dolžnika (povratnica p. d. 59), ki se naroka prav tako ni udeležil, je sodišče na podlagi četrtega odstavka 405. člena ZFPPIPP opravilo narok v odsotnosti dolžnika.

7. Pritožnik navaja, da je ob 8. uri telefonsko poklical na sodišče z namenom obvestila o odsotnosti z naroka, vendar naj se na klic ne bi nihče javil. V pritožbi ni pojasnjeno, katerega dne naj bi poklical na sodišče (na dan naroka ali že pred tem), tudi sicer pa ta trditev ni z ničemer dokazno podprta. Poleg tega pa (v kolikor bi držale pritožbene navedbe, da je dolžnik ravno na dan naroka preboleval Covid-19, zaradi česar je želel opravičiti izostanek z naroka) ni jasno, zakaj je s klicem oziroma opravičilom za izostanek z naroka odlašal vse do zadnjega dne oziroma do dne naroka. Pritožnik tudi sicer ni predložil nobenega potrdila, da je bil na dan naroka res bolan, zaradi česar višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Kot pa izhaja iz odgovora upraviteljice na pritožbo, pritožnikove navedbe o prebolevanju Covid-19 ravno na dan naroka tudi sicer niso resnične. Upraviteljica je namreč pojasnila, da jo je pritožnik po opravljenem naroku kontaktiral in pojasnil, da se z odvetnikom naroka nista udeležila, ker ga je odvetnik obvestil, da so vsi naroki v nenujnih zadevah preklicani, pri čemer pritožnik ni omenil niti okužbe s Covid-19 niti zatrjevanega prebolevanja bolezni, prav tako pa tudi ne, da naj bi preklical pooblastilo odvetniku, kot to navaja v pritožbi.

8. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je dolžnik tudi sicer že dne 23. 11. 2020 na sodišče naslovil prošnjo za preklic naroka za dne 25. 11. 2020, saj naj bi (tudi) takrat preboleval Covid-19. Sodišče je narok takrat preklicalo ter ga ponovno razpisalo za dne 13. 1. 2021. Glede na to, da je pritožnik kot razlog za izostanek naroka dvakrat navedel isto bolezen, pri čemer niti prvič niti drugič o tem ni predložil nobenega dokaza, višje sodišče pritožbene navedbe v zvezi z razlogi za izostanek z naroka ocenjuje kot neresnične. To pa tudi pomeni, da ni podana očitana kršitev določbe 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Pritožniku je možnost sodelovati na naroku bila dana, le izkoristil je ni. Že zgoraj pa je pojasnjeno (in tega pritožba ne izpodbija), da na navedbe v ugovoru proti odpustu obveznosti niti ni odgovoril, kar prav tako kaže na njegovo popolno pasivnost v tem postopku.

9. Kot izhaja iz pojasnil upraviteljice, ne držijo niti pritožbene navedbe, da se pritožnikov pooblaščenec naroka ni udeležil, ker naj bi mu pritožnik že pred tem odpovedal pooblastilo. Toda, tudi če bi bilo to res, je dejstvo, da je pritožnik o odpovedi pooblastila sodišče obvestil šele 11. 2. 2021 skupaj s pritožbo, kateri je priložil odpoved pooblastila. Pooblastilno razmerje med stranko in pooblaščencem preneha s preklicem pooblastila (prvi odstavek 99. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), toda stranke morajo o tem sodišče obvestiti. Stranke v postopku nimajo le pravic, ampak tudi določene dolžnosti; le-te jim kot subjektom postopka nalagajo odgovornost za uveljavljanje njihovih pravic. V kolikor drži, da je pritožnik že 18. 12. 2020 pooblaščencu odpovedal pooblastilo, kot to trdi v pritožbi, bi moral o tem sodišče obvestiti. Po drugem odstavku 99. čl. ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP je potrebno preklic oziroma odpoved pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik. To pa pomeni, da tak preklic za sodišče učinkuje šele, ko je o njem obveščeno, v konkretnem primeru torej šele od vložitve pritožbe dalje.

10. Pritožnik sodišču prve stopnje še očita, da je napačno ugotovilo dejansko stanje ter podrobneje opisuje, zakaj ugovor proti odpustu obveznosti ni utemeljen. Vse, kar pritožnik navaja v pritožbi v zvezi z vsebinskim nasprotovanjem ugovoru proti odpustu obveznosti, predstavlja nedovoljeno navajanje novih dejstev (337. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), ki jih višje sodišče ne sme upoštevati. Uveljavljanje novot v pritožbenem postopku je po prvem odstavku 337. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP dovoljeno le, če pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do trenutka, do katerega je v postopku na prvi stopnji dovoljeno uveljavljati nova dejstva in predlagati nove dokaze. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da na ugovor stečajne upraviteljice ni odgovoril. Zakaj ne, v pritožbi ni pojasnjeno. Vse, kar pritožnik navaja v pritožbi, bi moral navajati že v postopku na prvi stopnji. Ker tega ni storil, niti ni pojasnil, zakaj ne, v pritožbenem postopku njegovih (prepoznih) navedb ni mogoče upoštevati. Pravica navajanja novot je namreč izjema, ki je dopustna le ob dveh pogojih: prvi je procesne narave ter od pritožnika terja, da obrazloži, zakaj navedb brez svoje krivde ni mogel podati že prej, drug pogoj pa je, da je takšna obrazložitev tudi utemeljena. Ničesar od navedenega pritožnik ni izkazal, zato s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na zatrjevano napačno ugotovljeno dejansko stanje, ne more uspeti.

11. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.