Jedro

Glede na funkcijo in namen je imetnik pravice do informacij in vpogleda pri družbi z omejeno odgovornostjo lahko le fizična ali pravna oseba, ki ima status družbenika take družbe in samo dokler ima tak status.

Izrek

Pritožbi nasprotnega udeleženca se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: Predlog predlagatelja M. d.o.o., da se mu dovoli vpogled v poslovne knjige in spise pri nasprotnemu udeležencu T. d.o.o., in sicer v naslednje poslovne knjige in poslovno dokumentacijo: - vse pogodbe, s katerimi je T. d.o.o. odtujeval kot lastnik svoje nepremičnine za obdobje od 1.1.2002 do 5.3.2007; - vse pogodbe, s katerimi je T. d.o.o. pridobival nepremičnine za obdobje od 1.1.2002 do 5.3.2007; - izpisek prometa vseh bančnih računov T. d.o.o. za obdobje od 1.1.2002 do 5.3.2007; - poslovno dokumentacijo T. d.o.o., ki je podlaga za postavko zaloge v bilancah stanja za obdobje od 1.1.2002 do 5.3.2007; - stanje dolgov na dan 5.3.2007, se zavrne.

Vsak udeleženec postopka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu predlagatelja z dne 25.3.2008 in mu dovolilo vpogled v poslovne knjige in spise pri nasprotnem udeležencu T. d.o.o. in sicer v naslednje poslovne knjige in poslovno dokumentacijo: v vse pogodbe, s katerimi je T. d.o.o. odtujeval kot lastnik svoje nepremičnine; v pogodbe, s katerimi je T. d.o.o. pridobival nepremičnine; v izpisek prometa vseh bančnih računov T. d.o.o. in v poslovno dokumentacijo T. d.o.o., ki je podlaga za postavko zaloge v bilancah stanja, v vseh zgoraj navedenih primerih za obdobje od 1.1.2002 do 5.3.2007 ter v stanje dolgov na dan 5.3.2007. Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da predlagatelju povrne 578,24 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku petnajstdnevnega roka dalje.

Zoper ta sklep se je po svojih pooblaščencih pritožil nasprotni udeleženec. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno odločilo, da gre pravica do informacij tudi nekdanjemu družbeniku. Pri tem opozarja, da med strankama ni sporno, da je bil predlagatelj, družba M. d.o.o. 8.3.2007 izključena iz družbe nasprotnega udeleženca. S tem, ko je predlagatelju članstvo v d.o.o. prenehalo, mu pravica do informacij in vpogleda ne pripada več. Opozarja tudi, da je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo ugovor T., da je bil predlog M. z dne 23.11.2006 za vpogled pravnomočno zavrnjen s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Ng 1 z dne 31.5.2007 v zv. s sklepom Višjega sodišča v Kopru Cpg 187/2007 z dne 20.9.2007. Ker je sodišče prve stopnje že s navedenim sklepom pravnomočno zavrnilo (ne pa zavrglo zaradi morebitnega neobstoja procesnih predpostavk) vpogled v poslovno dokumentacijo nasprotnega udeleženca, v zvezi s tem že obstaja „res iudicata“ in ponovno odločanje o tej dokumentaciji ni več mogoče. Navaja pa tudi, da je obravnavani predlog predlagatelja tudi preuranjen, saj predlagatelj ni izpeljal dvostopenjskega postopka, kot ga določa 512. čl. ZGD-1. Časovne meje pravnomočnosti sklepa Ng 1 obsegajo ugotovitev, da pred vložitvijo predloga v zvezi z zahtevkom z dne 23.11.2006 ni bila zahtevana odločitev družbenikov. V obravnavanem primeru pa je predlagatelj zahteval samo dokončno odločanje družbenikov, ni pa zahteve predhodno naslovil na poslovodjo T. Zato tudi v tem primeru ni bil izpeljan dvostopenjski postopek, saj je predlagatelj preskočil prvo stopnjo. Procesne predpostavke morajo biti v celoti izpolnjene za vsak postopek posebej in ni mogoče ene procesne predpostavke preprosto prenesti iz pravnomočno zaključenega postopka, saj je bila ta „konzumirana“ že v tistem postopku. Za nov postopek je potrebno vse procesne predpostavke vzpostaviti na novo. To pa še zlasti velja v obravnavanem primeru, saj je predlagatelj v zahtevi z dne 1.12.2007 zahteval več dokumentacije, kot v zahtevi z dne 23.11.2006. Pa tudi sicer je predlagatelj v zahtevi z dne 1.12.2007 zahteval sklic skupščine družbenikov, ki naj odloči o njegovi zahtevi. Glede na to, da od 8.3.2007 ni več družbenik družbe, ne more zahtevati sklica skupščine. Napačno pa je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je pri presojanju obstoja razlogov za zavrnitev zahteve za vpogled omejeno z oceno razlogov, ki jih je navedel poslovodja kot razloge za zavrnitev zahteve.

Pritožba nasprotnega udeleženca je utemeljena.

Temeljno vprašanje, ki se v obravnavani zadevi zastavlja je, ali gre aktivna legitimacija za uveljavljanje informacijskih pravic tudi bivšemu družbeniku, ki mu je članstvo v družbi prenehalo, njegova informacijska zahteva pa se nanaša na vpogled v dokumentacijo iz obdobja, ko je še imel status družbenika.

S stališčem sodišča prve stopnje, da je tudi bivši družbenik v takem primeru upravičen uveljavljati tak zahtevek, se pritožbeno sodišče ne strinja. Predlagatelj v obravnavanem primeru namreč uveljavlja pravico do informacij in vpogleda v poslovno dokumentacijo družbe z omejeno odgovornostjo, katere član je bil. Pravica družbenika do informacij in vpogleda, ki je urejena v 512.čl. ZGD-1 spada med individualne članske pravice. Po funkcionalni razvrstitvi pa med (so)upravljalske članske pravice (mag.Peter Podgorelec, Informacijske pravice družbenikov, str.18). Značilnost članskih pravic je, da so nujno povezane s članstvom in da jih od njega ni dopustno odcepiti, z članstvom so te pravice neločljivo povezane. To pomeni, da jih upravičenec pridobi hkrati s članstvom, z njegovo izgubo pa mu tudi prenehajo. Njihov pomen je v tem, da članom družbe omogočajo možnost pridobivanja informacij o zadevah družbe, ki so nujno potrebne za uresničevanje članskega položaja družbenika. Z njimi se družbenikom priznava pravica do kontrole zadev družbe, namenjene pa so tudi temu, da omogočijo uveljavljanje vseh drugih (so)upravljalskih pravic družbenikov, s katerimi se omogoča siceršnje uveljavljanje članskega položaja družbenika v družbi.

Glede na funkcijo in namen je imetnik pravice do informacij in vpogleda pri družbi z omejeno odgovornostjo lahko le fizična ali pravna oseba, ki ima status družbenika take družbe in samo dokler ima tak status. Osebi, katere članstvo v družbi je prenehalo, ne pripada več pravica do informacij in vpogleda. Ta pravica mu ne pripada niti za čas oziroma za informacije in vpogled v listine za obdobje, ko je še bil družbenik. S prenehanjem članstva je namreč ta njegova pravica ugasnila. S prenehanjem članstva bivšemu družbeniku ni več potrebno zagotavljati možnosti pridobivanja informacij o zadevah družbe, saj članskega položaja ne more več uresničevati. Tudi stališče da naj bi informacija, katero zahteva služila družbeniku kot članu družbe, ne pa kot zasebniku, oziroma da mora biti v funkciji uveljavljanja njegovih članskih pravic, ne pa zasebnih interesov (glej mag. Saša Prelič, Pravica družbenika d.o.o. do informacije in vpogleda, PP 16/1998) logično vodi k sprejetemu zaključku. Položaj bivšega družbenika je varovan z zahtevkom na podlagi splošne edicijske dolžnosti v skladu s pravili, ki urejajo pravdni postopek in v okviru postopka v katerem ta bivši družbenik uveljavlja konkretni zahtevek. Zato po mnenju pritožbenega sodišča stališče sodišča prve stopnje, ki je zavzelo nasprotno mnenje, ni sprejemljivo. Nenazadnje tako razlago utemeljuje tudi dejstvo, da tudi zakon to pravico daje le družbeniku (512.čl. ZGD-1), zgolj njemu pa tudi daje pravico od sodišča zahtevati sodno odločbo (513.čl.ZGD-1).

V obravnavanem primeru tudi sklicevanje sodišča prve stopnje na uveljavljeno sodno prakso – zadeva Višjega sodišča v Ljubljani, ne more privesti do drugačnega zaključka, kot je bilo sprejeto. Najprej je treba opozoriti, da se z eno pravnomočno zaključeno zadevo še ne oblikuje uveljavljena sodna praksa. Po drugi strani pa velja tudi ugotoviti, da sedaj obravnavana zadeva ni primerljiva z zadevo, na katero se je sklicevalo sodišče prve stopnje. Že dejstvo, da je v zadevi sodišče obravnavalo situacijo, ko je »upnica zahtevala izročitev dokumentacije v času in za čas, ko je bila družbenica« in da »njen kasnejši izstop iz družbe ne vpliva na dolžničino obveznost izhajajočo iz izvršilnega naslova«, kaže na povsem drugačne dejanske okvire, ki sploh niso primerljivi z obravnavano situacijo in kar ne dovoljuje zgolj preslikave tam zavzetega stališča sedaj obravnavani situaciji.

Ker pa je že sodišče prve stopnje samo v obrazložitvi izpodbijane odločbe opozorilo, da stališča pravne teorije o tem vprašanju niso enotna, tudi sklicevanje na pravno teorijo v obravnavanem primeru ne daje dokončnega in enoznačnega odgovora in tako ni v nasprotju z v tej odločbi zavzetim stališčem pritožbenega sodišča. Glede na obrazloženo torej pritožbeno sodišče zaključuje, da nekdanjemu družbeniku ne pripada pravica do informacij in vpogleda iz 512. čl. ZGD-1, niti za informacije in vpogled dokumentacije iz obdobja, ko je še imel status družbenika. Z izstopom oziroma izključitvijo iz družbe poslovni delež takega družbenika preneha, s tem pa prenehajo tudi vse, s tem deležem povezane pravice in obveznosti, med njimi tudi pravica do informacij in vpogleda. Glede na tako stališče je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo, izpodbijani sklep spremenilo in predlog predlagatelja zavrnilo. Ostalih v pritožbi uveljavljenih razlogov pritožbeno sodišče ni obravnavalo, saj zaradi zgoraj zavzetega stališča to niti ni potrebno.

Posebno pravilo, določeno v 3. odst. 52. čl. ZGD-1, po katerem je udeleženec upravičen od družbe zahtevati povrnitev stroškov postopka, velja zgolj v primeru, kadar je njegov predlog utemeljen. Ker v obravnavanem primeru temu ni tako, je pritožbeno sodišče glede stroškov postopka odločilo v skladu s 1. odst. 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), po katerem pa vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.