Jedro

Č. Z. je v izjavi z dne 4. 3. 2007 bistveno spremenil opis poteka škodnega dogodka, kot ga je dal v izjavi z dne 23. 10. 2007, tožeča stranka je tudi umaknila dokazni predlog za njegovo zaslišanje, zato so obstajali opravičljivi razlogi, zaradi katerih je prvo sodišče utemeljeno dopustilo, da je tožena stranka po prvem naroku vložila kot nov dokaz izjavo Č. Z. z dne 28. 3. 2007. Iz navedenih razlogov ni vedno mogoče šteti kot nedopustno, če želi stranka počakati z navedbo (rezervnega) argumenta, dokler v postopku ne uvidi, da s primarnim argumentom ni uspela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku 8.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2007 do dneva izdaje sodbe v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od izdaje sodbe do plačila pa obresti po predpisani obrestni meri za zamudne obresti (točka I), tožniku je tudi naložilo, da povrne toženi stranki pravdne stroške v znesku 1.051,84 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po preteku paricijskega roka do plačila (točka II).

2. Toženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je prvo sodišče v dokaz sprejelo poročilo tožene stranke z dne 24. 10. 2007, ki je bilo sestavljeno na podlagi izjave A. M. in Č. Z.. Navedeni dokaz tožena stranka ni vložila do zaključka prvega naroka, zato prvo sodišče tega dokaza ne bi smelo upoštevati. Neutemeljene so navedbe tožene stranke, da je izjavo z dne 28. 3. 2007 vložila v spis iz razloga, ker je priča Č. Z. tekom postopka vložil novo pisno izjavo. Protispisna je ugotovitev prvega sodišča, da se je tožnik do izjave Č. Z. opredelil v pripravljalni vlogi z dne 29. 3. 2013, saj navedene izjave ni imel. Prvo sodišče je štelo kot verodostojno izjavo Č. Z. z dne 23. 10. 2007, čeprav je tožnik opozarjal, da imenovani ni razumel jezika, v katerem je bil zaslišan, kar potrjuje tudi njegova izjava z dne 7. 3. 2014(2), kjer potrjuje navedbe tožnika, kako je prišlo do škodnega dogodka in na kakšen način je od njega pridobila izjave pooblaščena oseba tožene stranke. Prvo sodišče nekritično sledi izjavam, ki so bile pridobljene od detektiva, s katerim je priča opravila razgovor v mešanici hrvaškega, slovenskega in srbskega jezika. Iz zapisnika niso razvidna vprašanja, ki so bila zastavljena Č. Z., detektiv je bil postavljen s strani tožene stranke, zato je bil zainteresiran, da vnese v izjavo tudi takšne nelogičnosti, da je bil ob škodnem dogodku sneg. Iz izjave Č. Z. z dne 4. 3. 2014 izhaja, da ne razume slovenskega jezika, kar je detektivu povedal. Želel je tudi, da se mu prebere zapisnik, kar je detektiv odklonil iz razloga, ker se mu je mudilo. Prvo sodišče neutemeljeno navedeni izjavi Č. Z. ni sledilo, ker je tožeča stranka umaknila dokazni predlog za njegovo zaslišanje. Dokazni predlog je bil umaknjen zaradi slabega zdravstvenega stanja Č. Z.. V izjavi z dne 4. 3. 2014 se je Č. Z. tudi opredelil do vseh relevantnih dejstvih, zato njegovo zaslišanje ni bilo potrebno. Iz medicinske dokumentacije izhaja, ob kateri uri je prišlo do škodnega dogodka in ob kateri uri je bil tožnik pri zdravniku, kar potrjuje njegove navedbe glede poteka dogodkov po nesreči. Tožnik je bil pripeljan v bolnišnico v bolečinah, star je bil 16 let, zato ni bilo za pričakovati, da bo vedel, kako mora biti napisan poškodbeni list, zato je nepravilen očitek prvega sodišča tožniku, da iz poškodbenega lista ni razvidno, kje in kako je padel. Prvo sodišče je ugotovilo, da poškodovane površine na delu pred stopniščem in na stopnišču niso vzrok poškodbe in zato ni odgovornosti zavarovanca tožene stranke za škodni dogodek, na ta strokovna vprašanja pa bi lahko odgovoril le izvedenec gradbene stroke, ki ga je tožnik pravočasno predlagal v dokaz, vendar prvo sodišče navedenega dokaza neutemeljeno ni izvedlo. Tožnik je verodostojno izpovedal, da mu je zdrsnilo na mulju in blatu, ki se je nabral zaradi vdolbine na površini. Na dan škodnega dogodka je deževalo, kar pomeni, da tožnik ni poznal skrite nevarnosti, ki jo v deževnem vremenu predstavlja lokacija. Iz navedenih razlogov je nepravilna ugotovitev prvega sodišča, da je bil tožnik nepazljiv oziroma malomaren ob škodnem dogodku.

3. Pristojnost Višjega sodišča v Ljubljani je podana na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 1581/2014 z dne 2. 10. 2014. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo ter pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Prvo sodišče je naredilo podrobno, pregledno in skrbno dokazno oceno, ob upoštevanju vsakega dokaza posebej in vseh dokazov kot celote ter pri tem pravilno ugotovilo, da tožnik ni uspel dokazati, da je do škodnega dogodka prišlo na zatrjevanem mestu in na način, kot je navajal v trditveni podlagi. Prvo sodišče ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP. Prvo sodišče tudi ni storilo kršitev postopka, na katere opozarja pritožba, ker je v dokazne namene vpogledalo v poročilo o izjavi priče Č. Z. z dne 28. 3. 2007, katerega je tožena stranka vložila po zaključku prvega naroka. Na podlagi četrtega odstavka 286. člena ZPP lahko stranke na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Priča Č. Z. je v izjavi z dne 4. 3. 2007 bistveno spremenil opis poteka škodnega dogodka, kot ga je dal v izjavi z dne 23. 10. 2007, tožeča stranka je tudi umaknila dokazni predlog za njegovo zaslišanje, zato so obstajali opravičljivi razlogi, zaradi katerih je prvo sodišče dopustilo, da je tožena stranka po prvem naroku vložila kot nov dokaz izjavo Č. Z. z dne 28. 3. 2007. Iz navedenih razlogov ni vedno mogoče šteti kot nedopustno, če želi stranka počakati z navedbo (rezervnega) argumenta, dokler v postopku ne uvidi, da s primarnim argumentom ni uspela(3). Prvo sodišče je tudi utemeljeno zavrnilo dokaz, da se postavi izvedenec gradbene stroke, saj izvedba navedenega dokaza, glede na razloge, ki bodo obrazloženi v nadaljevanju, ni bila potrebna za pravilno dokazno oceno relevantnih dejstev.

6. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča izpovedba tožnika in izjava njegovega očeta (posebej glede mesta, kjer je prišlo do škodnega dogodka(4)), posebej ob primerjavi različnih izjav Č. Z., ne dokazujejo, da je do škodnega dogodka prišlo na podestu, kjer je bila odkrušena betonska podlaga pred stopnicami, kot je to zatrjeval v svojih navedbah tožnik. Prvo sodišče je dokazno oceno pravilno oprlo na nasprotujoče in neverodostojne izjave Č. Z., ki je v prvih dveh izjavah navajal drugačen namen, zaradi katerega so s tožnikom in njegovim očetom odšli na tržnico, zatrjeval je, da je tožnik padel po stopnicah, ker je bilo „blatno in polomljeno“, da je bila poledica in nekaj snega(5), drugače kot tožnik in njegov oče pa je zatrjeval tudi, da so tožnika takoj odpeljali v bolnico (tožnik in njegov oče pa sta trdila, da so tožnika najprej odpeljali domov, nato pa v bolnišnico). Prvo sodišče je tudi utemeljeno verjelo izpovedbi detektiva G. O., ki je opisal potek razgovora z Č. Z., kateremu je nejasne besede pojasnil, razgovor je potekal v mešanici hrvaškega, srbskega in slovenskega jezika, zapis izjave mu je prebral, izjavo pa je Č. Z. tudi podpisal. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju sklicuje na podrobno obrazložene razloge, zaradi katerih je prvo sodišče sledilo izpovedbi detektiva in ni sledilo izjavi Č. Z., ki jo je dal 4. 3. 2014. Nedokazane so pritožbene navedbe, da Č. Z. zaradi nepoznavanja jezika ni mogel razumeti zastavljenih vprašanj in da vsebina izjav ni v zvezi s opisom škodnega dogodka, ker iz izjav ne izhaja, kakšna vprašanja so mu bila zastavljena, kar naj bi bil razlog za zapis v izjavi, da je bil ob škodnem dogodku tudi nekaj snega. Glede na različne izjave priče, je prepričljivejša ocena, da je Č. Z. želel z neresničnim prikazovanjem razmer vplivati na uspeh tožnika pri uveljavljanju odškodninskega zahtevka. Pritožba trdi, da se Č. Z. po osemnajstih mesecih od škodnega dogodka v izjavah iz leta 2007 ni mogel natančno spomniti celotnega dogajanja ob in po škodnem dogodku, hkrati pa ne pojasni razlogov, zaradi katerih je v izjavi z dne 4. 3. 2014 spremenil opisal dogajanja pred in po škodnem dogodku, ki je identičen, kot ga zatrjuje tožnik, čeprav je od škodnega dogodka minilo več kot šest let, ob tem, da pritožba zatrjuje, da je tožnik umaknil predlog za zaslišanje te priče zaradi njenih zdravstvenih težav. Prvo sodišče upravičeno izpostavlja tudi časovno razliko med časom, ko je prišlo do škodnega dogodka in časom, ko je bil tožnik sprejet v bolnišnici (glede na izjavi Č. Z. iz leta 2007), in da zavarovanka tožene stranke ni bila obveščena o škodnem dogodki istega dne, čeprav so bile na lokaciji, kjer naj bi prišlo do škodnega dogodka, prisotne njene službe ves dan, iz zdravniškega potrdila pa tudi ne izhaja, kje in na kakšen način se je tožnik poškodoval. 7. Prvo sodišče je na podlagi fotografij ugotovilo, da del podesta, kjer je betonska površina odlomljena in so tla iz zemlje, predstavlja polovico dolžine podesta pred stopnicami, dvig pohodne plošče pa je 1,5 do 2 cm nad ostalim nivojem pohodne površine. Navedeno stanje pred stopniščem ne predstavlja nevarne stvari, ni pa tudi izkazana krivdna odgovornost zavarovanke tožene stranke tudi v primeru, če bi tožnik dokazal, da je do škodnega dogodka prišlo na način, kot je zatrjeval, da mu je na blatnem in in mokrem delu, opisane odlomljene betonske površine zdrsnilo, zaradi česar je padel, ko je stopil na drugo stopnico. Tožnik je pomagal očetu pri prodaji na tržnici, zato je razmere poznal, pri hoji pa ni bil previden, ker je poslušal razgovor med njegovim očetom in Č. Z., zato je sam odgovoren za škodni dogodek. Poškodovani del tudi bistveno ne odstopa od neravnih pohodnih površin v mestnem okolju, kjer se od vsakega pešca, ki takšne površine uporablja pričakuje običajna previdnost(6). Iz fotografij je razvidno, kakšno je bilo stanje na pohodni površini, zato je prvo sodišče utemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnika za postavitev izvedenca gradbene stroke.

8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) V nadaljevanju se navaja datum 4. 3. 2014, kot izhaja iz izjave Č. Z.; navedeni datum tudi upošteva sodišče prve stopnje v sodbi.

(3) Glej dr. Aleš Galič: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 600-601. (4) Glej izjavi R. M. z dne 25. 3. 2007 in tožnika z dne 19. 10. 2007; prilogi A 19 in B 9. (5) Na dan zatrjevanega škodnega dogodka 24. 5. 2006 je bila temperatura ob 10.00 11° celzija.

(6) Podrobneje o tem glej sodbo sodišča prve stopnje tč. 26, op. 7 v zvezi z op. 6, kjer se citira sodna praksa.