Jedro

V tem sporu je tožnik zahteval potrdilo o socialnem zavarovanju za sporno obdobje. Tožnik je bil na podlagi pravnomočne sodbe vrnjen na delo k toženi stranki. Nato je prejel sklep o prenehanju delovnega razmerje kot trajno presežni delavec. V sporu zoper navedeni sklep ni uspel. Tožnik je bil prijavljen kot samozaposlena oseba, zato mu tožena stranka, ko se je po pravnomočnosti sodbe zglasil na delo pri toženi stranki, ni mogla vzpostaviti delovnega razmerja. Tožena stranka zato tožniku ne more izdati zahtevanih obrazcev M-1, M-2 in obračunskih listov, ker jih nima in je tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: "1. Tožena stranka A. d.d., naslov B., njen direktor in pooblaščenec odvetnik C.C. so dolžni tožniku izstaviti fotokopijo potrdila o prijavi (obr. M-1/M-2) v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje z dnem 5. 12. 2000, sposobno za predložitev ZPIZ-u, v 8 dneh pod izvršbo.

2. Tožena stranka A. d.d., naslov B., njen direktor in pooblaščenec odvetnik C.C. so dolžni tožniku izstaviti fotokopijo potrdila o odjavi (obr. M-1/M-2) v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje z dnem 24. 7. 2001, sposobno za predložitev ZPIZ-u, v 8 dneh pod izvršbo.

3. Tožena stranka A. d.d., naslov B., njen direktor in pooblaščenec odvetnik C.C. so dolžni tožniku izstaviti fotokopijo obračunov plač za obdobje od 1. 1. 2001 do 24. 7. 2001 z navedbo računa, na katerega so bile plačane za navedene mesece nakazane, sposobne za predložitev ZPIZ-u, v 8 dneh pod izvršbo.

4. Tožena stranka A. d.d., naslov B., njen direktor in pooblaščenec odvetnik C.C. so dolžni tožniku izstaviti fotokopijo "potrdila" o izplačilu odpravnine po sklepu tožene stranke z dne 28. 11. 2000 z navedbo številke računa, na katerega je bila odpravnina nakazana, spodobno za obravnavno pri DURS, v roku 8 dni, pod izvršbo." (II. točka izreka).

Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki plačati stroške postopka v znesku 62,50 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila pod izvršbo (III. točka izreka).

S sklepom je zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na nadzorni svet družbe A. d.d., kot toženo stranko.

Zoper sodbo sodbo in sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov iz 338/1 člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi tožbenemu zahtevku, podredno da sodbo razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje in z vsemi stroškovnimi posledicami. Navaja, da je nično stališče sodišča, da tožena stranka na podlagi pravnomočne sodbe tega sodišča opr. št. I Pd 425/98 z dne 15. 5. 2000 in sklepa direktorja z dne 28. 11. 2000 ni imela pravne podlage, da tožnika s 25. 1. 2001 prijavi v socialno zavarovanje, oz. da ga s 24. 7. 2001 odjavi. Navaja, da tožena stranka tožniku nadomestila plače in odpravnine po sklepu direktorja tožene stranke z dne 28. 11. 2000, ki jih ni nikoli poravnala. Tožena stranka v postopku niti ni zatrjevala niti dokazala, da je vložila zahtevo za prijavo v socialno zavarovanje tožnika, s čimer jo je zavezovala pravnomočna sodba tega sodišča, niti, da je zavod dejansko njeno zahtevo zavrnil. Z nično sodbo sodišče v zadevi I Pd 1914/2008 je sodišče odločilo zgolj o zakonitosti določitve za presežnega delavca, ne pa tudi o pripadajočih pravicah po določbi 36.f. člena ZDR/90 o nadomestilih plač za obdobje šest mesecev in o odpravnini. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi bila podana, ker je sodišče zavrglo tožbeni zahtevek proti nadzornemu svetu, ki je kot organ družbe dolžan po ZGD skrbeti za zakonitost poslovanja družbe. Kršitev 6. točke 1. odstavka 339. člena ZPP pa je podana, ker se je sodišče vnaprej odločilo, da ne bo izvajalo dokazov ter da bo vztrajalo pri nični sodbi tega sodišča št. I Pd 1914/2008, ki jo je sodišče oprlo na ponarejeno listino, to je na Akt o sistemizaciji delovnih mest. Nična je tudi ugotovitev sodišča, da tožena stranka na podlagi ničnih sodb v zadevi opr. št. I Pd 1914/2008 tega sodišča, ni imela pravne podlage, da bi tožnik s 25. 1. 2001 prijavila v socialna zavarovanja in ga s 24. 7. 2001 odjavila. Sodišče je v tem zadevi odločalo le o zakonitosti določitve za preseženega delavca. Tožnik se pravicam, ki so mu bile priznane s strani tožene stranke ni odpovedal, zato mu niso mogle biti odvzete niti z ničnimi sodbami tega sodišča. Iz zaključene delovne knjižice na dan 5. 12. 2000 nedvoumno izhaja, da tožena stranka ni izpolnila temeljnih razlogov za določitev za preseženega delavca, ker je rok za vložitev zahtevka za razveljavitev ničnega sklepa direktorja z dne 28. 11. 2000 pričel teči ne dne 5. 12. 2000, temveč 25. 1. 2001. Napačna je obrazložitev sodišča, da naj bi tožnik zahteval listine skladno s členom 227/1 ZPP. Iz zahtevka nedvoumno izhaja, da je potrdili zahteval na podlagi 203. člena ZPIZ. Tožnik tudi ne soglaša s priznanimi pravdnimi stroški toženi stranki. Priglaša stroške pritožbe.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe ter predlaga, da pritožbo sodišče pritožbo brez predlagane obravnave zavrne kot neutemeljeno. Listine in podatkov, ki jih tožnik zahteva s predmetno tožbo, tožena stranka nima, ker se zahtevani podatki nanašajo na obdobje, ko tožnik ni imel lastnosti zavarovanca pri toženi stranki. Tožena stranka je vse obveznosti po pravnomočnih sodbah delovnega in socialnega sodišča izpolnila. Seveda pa za obdobje, ko je imel tožnik status samostojnega podjetnika, tožnika ni mogla prijaviti v zavarovanje. Po podatkih, ki jih ima tožena stranka je imel tožnik status samostojnega podjetnika od 18. 12. 1998 do 14. 6. 2003. Tožnik v odgovoru na odgovor na pritožbo tožene stranke prereka navedbe tožene stranke v odgovoru na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitev določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, katere uveljavlja pritožba in na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti.

V tem sporu je tožnik zahteval potrdilo o socialnem zavarovanju za čas od 5. 12. 2000 do 24. 7. 2001, potrdilo o odjavi zavarovanj iz delovnega razmerja z dne 24. 7. 2000, kopije obračunov plač za čas od 1. 1. 2001 do 24. 7. 2001 ter potrdilo o plačilu odpravnine.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na toženo stranko, v delu, ki se nanaša na nadzorni svet tožene stranke pa tožbo zavrglo. Ugotovilo je, da je bil tožnik na podlagi pravnomočne sodbe I Pd 425/98 z dne 15. 5. 2000 vrnjen na delo k toženi stranki, ter da je 5. 12. 2000 prejel sklep o prenehanju delovnega razmerje kot trajno presežni delavec. V sporu zoper navedeni sklep tožnik ni uspel. Ugotovilo je še, da je bil v zadevi pod opr. št. I Pd 1914/2008 pravnomočno zavrnjen zahtevek na razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežnem delavcu ter tudi zahtevek tožnika na plačilo plač, za čas od 5. 12. 2000 do 31. 7. 2004. Tožnik je bil od 16. 12. 1998 do leta 2003 prijavljen kot samozaposlena oseba, zato mu tožena stranka od 5. 12. 2000, ko se je po pravnomočnosti sodbe opr. št. I Pd 425/98 zglasil na delo pri toženi stranki, ni moglo vzpostaviti delovnega razmerja.

Glede na tako ugotovljena dejstva je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka tožniku ne more izdati zahtevanih obrazcev M-1, M-2 in obračunskih listov, ker jih enostavno nima. Ker pritožba razen vztrajnega ponavljanja, da so vse sodbe, ki so bile izdane od leta 1998 nične, ne navaja ničesar, kar bi omajalo odločitev sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje (353. člena ZPP v zvezi s 365. členom ZPP).

Tožnik je priglasil pritožbene stroške in ker s pritožbo ni uspel je pritožbeno sodišče odločilo, da jih krije sam (165. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).