Jedro

Z vročitvijo izpodbijane odločbe skrbniku je bila ustrezno varovana tožnikova pravica do sodnega varstva, po drugi strani pa bi bilo pozivanje skrbnika k morebitni odobritvi tožbe zoper odločbo, s katero je že seznanjen, nesmiselno in v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožnik je vložil tožbo zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 193/2013 z dne 11. 4. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožbo je bilo treba zavreči. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. To izhaja iz 80. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se v upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) primerno uporabljajo za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena.

Tukajšnje sodišče je na podlagi podatkov iz N vpisnika Okrajnega sodišča v Ljubljani, pred katerim je tekel postopek za odvzem poslovne sposobnosti tožniku, ugotovilo, da je dne 10. 10. 2012 postala pravnomočna odločitev, da se tožniku delno odvzam e poslovna sposobnost. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, ki ga je sodišče na podlagi 10. člena ZPP pridobilo po uradni dolžnosti, je razvidno, da je bila tožniku poslovna sposobnost odvzeta za vse aktivnosti povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki.

Iz navedenega izhaja, da je odvzem poslovne sposobnosti delen zato, ker je z navedenim sklepom določen obseg poslov, ki jih tožnik ne more opravljati sam, in ne morda v smislu deloma ohranjene poslovne sposobnosti za te posle. Za posle oz. aktivnosti, navedene v sklepu, tožnik torej nima poslovne sposobnosti, zato jih lahko opravlja zgolj po zakonitem zastopniku.

Z odločbo CSD Domžale št. 12210-6/2008-9 z dne 17. 7. 2012 je bil tožniku postavljen začasni skrbnik – CSD Domžale.

Ker je bila tožnikova pritožba zoper navedeno odločitev zavrnjena, je postala odločitev o postavitvi začasnega skrbnika v skladu s 5. točko drugega odstavka 224. člena Zakona o splošnem upravnem postopku dokončna in izvršljiva. S sodbo tega sodišča I U 255/2013-24 z dne 2. 7. 2013 je postala odločitev o postavitvi začasnega skrbnika tudi pravnomočna.

Nadalje sodišče ugotavlja, da je bil z odločbo CSD Domžale št. 12211-8/2012-9 z dne 17. 7. 2013, ki je postala pravnomočna 20. 8. 2013, tožniku postavljen stalni skrbnik A.A. Po prvem odstavku 192. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) skrbnik zastopa varovanca, kar pomeni, da je njegov zakoniti zastopnik.

Po prvem odstavku 78. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. To pomeni, da lahko tožnik opravlja pravdna dejanja le po svojem skrbniku (192. člen ZZZDR in 78. člen ZPP).

Tožnik je v obravnavani zadevi tožbo vložil sam, ker pa ni procesno sposoben v smislu vložitve tožbe, je sodišče v nadaljevanju postopka ugotavljalo, ali bi bilo treba od njegovega skrbnika zahtevati ustrezno ukrepanje, tj. morebitno odobritev tožnikove tožbe (drugi odstavek 81. člena ZPP). Po tretjem odstavku istega člena lahko sodišče postavi rok za odpravo navedenih pomanjkljivosti, če dani rok preteče brez uspeha, pa sodišče s sklepom razveljavi pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti; če pa so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo (peti odstavek 81. člena ZPP).

Kot je bilo že navedeno, se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 določbe ZPP v upravnem sporu uporabljajo primerno, torej v skladu z značilnostmi upravnega spora. Ena od teh značilnosti je, da v njem sodišče odloča o zakonitosti upravnih aktov (prvi odstavek 2. člena ZUS-1), kar pomeni, da bo skrbnik v primerih, kot je obravnavani, s podlago za morebitno vložitev tožbe seznanjen že z vročitvijo upravnega akta.

V obravnavani zadevi s štampiljke na izpodbijani odločbi in iz tožnikovih navedb v tožbi izhaja, da je bila izpodbijana odločba dejansko vročena tožnikovemu skrbniku - CSD Domžale. To pomeni, da je bil tožnikov skrbnik že v fazi upravnega postopka pritegnjen v postopek. S tem je bila vzpostavljena tudi njegova možnost in dolžnost, da bi zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo, če bi presodil, da je to tožniku v korist. Ker niso izkazani razlogi za dvom sodišča v delo skrbnika (prvi odstavek 200. člena ZZZDR v zvezi s tretjim odstavkom 79. člena ZPP), je bilo po presoji sodišča s tem tožniku zagotovljena možnost, da uveljavi pravico do sodnega varstva in pravnega sredstva (23. in 25. člen Ustave RS).

Kot izhaja iz obrazložitve prej omenjenega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, je bila tožniku delno odvzeta poslovna sposobnost, ker je sodišče ugotovilo, da so se pri njem razvile kverulantske značilnosti, zaradi česar nastopa v številnih sodnih postopkih (pravdnih, izvršilnih, kazenskih, upravnih,...), v katerih pa sam ne zna oz. ne zmore oceniti, koliko so zanj potrebni in koliko so smiselni.

V

primeru, ko je tožniku poslovna sposobnost odvzeta zaradi tožarjenja (kverulantstva) postavljeni skrbnik skrbi in odgovarja za pravilno zaščito resničnih tožnikovih interesov (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 211/1994 z dne 7. 4. 1994). Skrbnik ima zato pravico in dolžnost, da v konkretnih uradnih postopkih preverja, ali je potrebno kaj ukreniti za varstvo tožnikovih pravic, in če je, to v njegovem imenu tudi storiti.

Glede na povedano sodišče meni, da je že z vročitvijo izpodbijane odločbe skrbniku ustrezno varovana tožnikova pravica do sodnega varstva, po drugi strani pa bi bilo pozivanje skrbnika k morebitni odobritvi tožbe zoper odločbo, s katero je že seznanjen, nesmiselno in v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost. Povedano drugače: v obravnavanem primeru ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo bilo treba odpraviti na način, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik, zato sodišče slednjega ni pozivalo na odobritev tožbe, temveč jo je zavrglo (peti odstavek 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Tožnikova prošnja, da bi mu sodišče postavilo začasnega zastopnika pa je neutemeljena, saj mu je bil, kot že povedano, zaradi poslovne in s tem procesne nesposobnosti (prvi odstavek 77. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) postavljen skrbnik, ki je njegov zakoniti zastopnik, druge okoliščine iz 82. člena ZPP pa niso podane.