U-I-33/05

13. 1. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in v postopku za preizkus pobude A. A. iz Ž., Ž. in Ž. Ž., na seji dne 13. januarja 2005

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper dopis Službe za gospodarjenje z nepremičninami Ministrstva za obrambo Republike Slovenije št. 372-03-289/01 z dne 6. 11. 2001 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 19/91, 9/94, 21/94, 23/96 in 1/2000) in Uredbe o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA (Uradni list RS, št. 61/92), se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica je vložila ustavno pritožbo zoper dopis Službe za gospodarjenje z nepremičninami Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (v nadaljevanju MORS), s katerim ta odgovarja na zahtevo njenega moža B. B. za vrnitev stanovanja, ki je bila na MORS vložena dne 2. 11. 2001. V njem mu sporoča, da je zaradi neuporabe stanovanja, ki ga je zapustil 3. 9. 1991, izgubil stanovanjsko pravico, pa tudi sicer naj bi roki za odkup stanovanja, kot jih je določil Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ) in podaljšala Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA (v nadaljevanju Uredba), že zdavnaj potekli (dne 9. 1. 1995).

2.V ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 8., 13., 14., 15., 25. in 36. člena Ustave ter 6., 8., 13. in 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP) ter 1. člena Prvega protokola k EKČP. Zatrjevanih konvencijskih kršitev (izrecno) posebej ne utemeljuje, ampak le navaja, da bo to storila pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). Zatrjuje, da so jim pridobljeno pravico do stanovanja vzeli v njihovi odsotnosti brez sodnega postopka, zaradi česar meni, da ji pravica do stanovanja ni prenehala na zakonit način.

3.Iz vloge pritožnice izhaja, da vlaga tudi "zahtevo" za oceno ustavnosti in zakonitosti določb SZ, določb Pravilnika o službenih stanovanjih MORS (v nadaljevanju Pravilnik) in Uredbe. Meni, da je bila kot imetnica stanovanjske pravice po možu zaradi 117. člena SZ prikrajšana za uveljavljanje svoje pridobljene pravice. Sprejemanje predpisov, ki vzpostavljajo prekluzivne roke, naj bi pomenilo tudi diskriminacijo glede navedene pravice v primerjavi z imetniki stanovanjske pravice, ki niso bili zunaj Republike Slovenije, in zato zlorabo njenega neugodnega položaja. Z njimi naj bi ji bila odvzeta tudi pravica do poštenega sojenja, kot jo zagotavlja 6. člen EKČP. Sklicuje se tudi na 6. člen Priloge G Sporazuma o vprašanjih nasledstva (Uradni list RS, št. 71/02, MP, 20/02 - v nadaljevanju MSVN), po kateri se bo domača zakonodaja, ki se nanaša na stanovanjske pravice, uporabljala enako za vse nekdanje državljane SFRJ. Od Ustavnega sodišča pričakuje, da bo navedene akte oziroma njihove dele razglasilo za neustavne, razveljavilo pravne posledice, ki iz njih izhajajo, in s tem prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice omogočilo, da brez diskriminacije uveljavijo svojo pravico.

B. - I.

4.Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes, kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe.

Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

5.Pritožnica svoj pravni interes utemeljuje z dopisom Službe za gospodarjenje z nepremičninami MORS št. 372-03-289/01 z dne 6. 11. 2001, z odločbo o dodelitvi stanovanja št. 73-3 z dne 9. 9. 1978 in s pogodbo o uporabi stanovanja št. 48-798 z dne 14. 9. 1978. Iz navedenih listin izhaja, da je bil imetnik stanovanjske pravice in torej morebitni upravičenec do odkupa stanovanja B. B. Pritožnica ni izkazala, da bi sama pridobila pravico zahtevati odkup stanovanja in s tem tudi ne pravnega interesa za vložitev ustavne pritožbe. Zato je Ustavno sodišče njeno ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka).

6.Ker je bilo treba ustavno pritožbo zavreči že iz navedenega razloga, se Ustavno sodišče v obstoj drugih procesnih predpostavk ni spuščalo.

B. - II.

7.Iz vloge pritožnice izhaja, da nasprotuje zakonski in podzakonski ureditvi, na podlagi katere je njen mož izgubil stanovanjsko pravico ter možnost uveljavljati pravico do nakupa stanovanja. Ustavno sodišče je zato štelo, da pritožnica vlaga pobudo za oceno ustavnosti določb SZ, ki urejajo privatizacijo stanovanjskih hiš, in določb Uredbe, ki ima posebne določbe o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA. SZ je prenehal veljati z uveljavitvijo novega Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03 - v nadaljevanju SZ-1), razen poglavja "Lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš ter stanovanjskih podjetij", ki se uporablja do zaključka privatizacije (prva alineje prvega odstavka 196. člena SZ-1). V navedeno poglavje spada tudi izpodbijana ureditev.

8.V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Glede na to, da pritožnica ni izkazala pravnega interesa za vložitev ustavne pritožbe (5. točka obrazložitve), tudi nima pravnega interesa za vložitev pobude. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki, dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj