Jedro

Zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe ni mogoče vpisati, če odločba ni izdana (tudi) proti v zemljiški knjigi vpisanemu imetniku pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor in potrdila sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, ki ni dovolila vpisa zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje pri osnovnem položaju nepremičnine parc. št. 174/4 k.o. Z., ker odločba, iz katere je izhajala zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje ni učinkovala proti v zemljiški knjigi vknjiženemu lastniku te nepremičnine.

2. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor v pritožbi proti temu sklepu navaja, da se prepovedi po določbi 158. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) nanašajo na gradnjo, objekt ali del objekta, torej na nepremičnino. Zaznamba zaradi nedovoljene gradnje je neodvisna od imetnikov pravic na nepremičnini ali od solastninskih deležev lastnikov, zato bi moralo zemljiškoknjižno sodišče vpis dovoliti ne glede na to, kdo je lastnik nepremičnine. Pomembno je, kako se glasi izrek inšpekcijske odločbe. Gre za vpis po specialnem predpisu. Iz določbe 22. člena ZZK-1 izhaja, da se zaznambe pravnih dejstev vpisujejo glede nepremičnine oziroma imetnika pravic na nepremičnini. V tem primeru se vpis nanaša na nepremičnino. Zato ni pomembno, ali je bil inšpekcijski zavezanec hkrati tudi lastnik nepremičnine ter v kakšnem deležu. V podobnih primerih so bile odločitve tudi drugačne. Pritožba izpostavlja odločitve Okrajnega sodišča v Piranu Sdn 1 z dne 21.11.2011, Okrajnega sodišča na Ptuju Sdn 2 z dne 11.6.2012, Okrajnega sodišča v Domžalah Sdn 3 z dne 24.10.2012. ZGO-1 je zaznambo prepovedi uvedel zaradi nedovoljenih gradenj z namenom varovanja pravic tretjih oseb in z namenom omejevanja števila takih gradenj. Če bi se zaznambe teh prepovedi vpisovale le takrat, ko bi bil inšpekcijski zavezanec tudi lastnik nepremičnine, bi to bistveno podaljšalo inšpekcijske postopke in hkrati zmanjšalo varstvo tretjih, saj bi lahko lastnik nepremičnine (če ni inšpekcijski zavezanec) nepremičnino prodal, zastavil, priključil na komunalno infrastrukturo, razdelil parcele, etažiral in podobno. Primerov, da se bo za investitorja in s tem inšpekcijskega zavezanca izrekel nekdo, ki ni lastnik nepremičnine, bo vedno več, s tem pa bodo tretje osebe, ki bodo sodelovale z lastniki takih gradenj, popolnoma nezaščitene. V nadaljevanju opozarja na nepopoln pravni pouk glede obveznega elektronskega vlaganja pisanj, ki velja za obvestila državnih organov in posledico zavrženja pritožbe, ki ni vložena elektronsko. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pri nepremičnini vpiše zaznamba prepovedi, navedenih v inšpekcijski odločbi št. 1 z dne 13.12.2011. 3.Pritožba ni utemeljena.

4.Zemljiška knjiga ni evidenca, v katero bi se lahko vpisovala katerakoli dejstva in pravice, temveč se vanjo vpisujejo le tiste pravice in dejstva, ki jih določa zakon. Večino teh določa že ZZK-1. Vpis pa je mogoče predvideti tudi z drugim zakonom (10. točka 22. člena ZZK-1). Vpis zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje je v skladu s to določbo predpisal ZGO-1. V posebnem zakonu se torej lahko predpiše dodatna zaznamba, ki se bo vpisala v zemljiško knjigo. Pogoje za vpis pa predpisuje ZZK-1 in ti pogoji morajo biti izpolnjeni tudi, ko gre za vpis zaznambe iz posebnega predpisa.

5.V drugem odstavku 9. člena ZZK-1 je predpisano, da so vpisi dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša. Iz te določbe jasno sledi, da zaznamb prepovedi iz inšpekcijske odločbe ni mogoče vpisati, če odločba ni izdana (tudi) proti v zemljiški knjigi vpisanemu imetniku pravice. Drugačne pritožbene navedbe so zmotne. Tudi določba 22. člena ZZK-1 ne daje podlage za razlago, ki jo skuša doseči pritožba. Gre za splošno določbo, iz katere se da razbrati, da se dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, lahko nanašajo bodisi na nepremičnino, bodisi na imetnika pravic.

6.V konkretni zadevi se inšpekcijska odločba ni nanašala na v zemljiški knjigi vpisanega imetnika pravice na nepremičnini, kjer naj bi bila zgrajena nedovoljena gradnja, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pogoji za dovolitev vpisa niso izpolnjeni (151. člen ZZK-1). Pritožba te odločitve ni omajala niti s sklicevanjem na različno prakso prvostopenjskih sodišč. Ostale pritožbene navedbe pa so brezpredmetne za odločitev, zato pritožbenemu sodišču nanje ni treba odgovarjati. Na podlagi obrazloženega je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).