Jedro

Delodajalec je vezan na enostransko podano odpoved, zato lahko stranki le sporazumno odstranita učinke enostranske odpovedi - če je o odpovedi pogodbe o zaposlitvi že sprožen spor pred sodiščem, lahko stranki to storita le ob hkratnem upoštevanju veljavnih postopkovnih določb, sicer mora sodišče v skladu z 2. členom ZPP o vloženi tožbi oziroma o tožbenem zahtevku odločiti. Ker gre za spor o zakonitosti odpovedi, zgolj preklic odpovedi s strani delodajalca, četudi se delavec vrne na delo, ne pomeni celotne izpolnitve tožbenega zahtevka, kakor je bil v skladu s 3. odstavkom 204. člena ZDR v tej zadevi postavljen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu končnemu zahtevku na ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 31.8.2004 in povračilo stroškov postopka. Ugotovilo je, da utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bil podan.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo iz vseh revizijskih razlogov in predlaga, da sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožničin zahtevek zavrne ter tožnici naloži plačilo toženkinih stroškov postopka. Navaja, da bi moralo sodišče upoštevati, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tekom postopka pred sodiščem prve stopnje dne 11.11.2004 že sama razveljavila, tožnico pozvala nazaj na delo in ji zagotovila neprekinjene pravice iz delovnega razmerja, kot da pogodba ni bila odpovedana, tožnica pa se je na preklic odpovedi pogodbe tudi odzvala in v skladu s pozivom delo ponovno nastopila. Tako so bile v celoti odpravljene posledice prvotne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi predstavlja ugotovitveni zahtevek, s katerim tožnica uveljavlja ugotovitev dejstva, kar glede na določbe prvega odstavka 181. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) tudi v delovnem sporu ni dovoljeno in takšna ugotovitvena tožba nima smisla. Graja stališče sodišča, da preklic odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoč, saj je konec koncev najkasneje z vrnitvijo tožnice na delo pogodba o zaposlitvi konvalidirala.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02) v tretjem odstavku 204. člena izrecno določa, da lahko delavec pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva "ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi" v roku 30 dni od dneva vročitve odpovedi. Tožnica je oblikovala svoj tožbeni zahtevek v skladu z navedeno zakonsko določbo, ki pomeni podlago za uveljavljanje sodnega varstva glede nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pravilno poudarja sodišče druge stopnje, da ima tak zahtevek oziroma odločitev sodišča o takem zahtevku tudi oblikovalne učinke, tako da ne gre zgolj za ugotovitev dejstev. Zato ne gre za nasprotje z določbami prvega odstavka 181. člena ZPP. V zvezi z dopustitvijo takšnega tožbenega zahtevka zato v reviziji zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

Pogodba o zaposlitvi temelji na soglasju volje strank. Delodajalec je vezan na enostransko podano odpoved, tako da lahko stranki le sporazumno odstranita učinke enostranske odpovedi (tako tudi sodba v zadevi VIII Ips 151/2006 z dne 20.6.2006). Kadar pa je o odpovedi pogodbe o zaposlitvi že sprožen spor pred sodiščem, lahko to storita le ob hkratnem upoštevanju veljavnih postopkovnih določb, sicer mora sodišče v skladu z 2. členom ZPP o vloženi tožbi oziroma o tožbenem zahtevku odločiti. Ker gre za spor o zakonitosti odpovedi, zgolj preklic odpovedi s strani delodajalca, četudi se delavec vrne na delo, ne pomeni celotne izpolnitve tožbenega zahtevka, kakor je bil v tej zadevi v skladu s tretjim odstavkom 204. člena ZDR postavljen. Glede na določbe ZPP se lahko spor konča na podlagi pripoznave zahtevka s strani delodajalca, to je tožene stranke, ki hkrati pomeni tudi pripoznavo nezakonitosti odpovedi (316. člen ZPP) ali pa na podlagi sklenjene sodne poravnave (360. člen ZPP), seveda pa lahko delavec tožnik ob soglasju tožene stranke tudi umakne tožbo (188. člen ZPP). Ker v tej zadevi stranki nista izkoristili nobene od naštetih procesnih možnosti, je moralo sodišče na podlagi določb 2. člena ZPP o tožbenem zahtevku na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 31.8.2004 odločiti z izdajo sodbe.

Ob materialnopravnem preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti je bilo revizijsko sodišče vezano na ugotovitve nižjih sodišč, da utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bil podan. Zato je sodišče, upoštevaje določbe prve alinee prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR, pravilno presodilo, da je bila sporna odpoved nezakonita.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.