Jedro

Vpis lastninske pravice na nasprotno udeleženko na podlagi določbe 14. člena ZSKZ, ni mogel biti pravilen, saj nasprotna udeleženka na teh nepremičninah, ki v času uveljavitve ZSKZ niso bile družbena lastnina, na takšni pravni podlagi ni mogla pridobiti lastninske pravice.

Določilo 1. člena Zakona o ravnanju z imovino, ki glede na njegovo vsebino izrecno ureja tisto premoženje, ki je na kakršen koli način bilo vzeto po okupatorjih in njegovih pomagačih in je prešlo v last tretjih oseb po 2. členu Odloka AVNOJ-a, se torej ne nanaša na premoženje, ki je bilo po okupatorju prenešeno v last obastnih organov nemškega rajha in ki je po določbi 1. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a postalo družbena lastnina.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu predlagateljice in odločilo, da se predlagateljici vrne lastninska pravica na nepremičninah parc. št. 937/0, 938/1 in 938/2, vse k.o. ...in se lastninska pravica vknjiži v korist in ime predlagateljice do celote.

2. Nasprotna udeleženka je v pritožbi sklep sodišča prve stopnje izpodbijala iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP in predlagala, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog predlagateljice zavrne, podredno, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi je navajala, da predlagateljice svojega zahtevka ne more uveljaviti v nepravdnem postopku. V zemljiški knjigi je pri predmetnih nepremičninah vpisana na podlagi 14. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju ZSKZ) lastninska pravica na nasprotno udeleženko. Zato pa takšno stanje vpisov v zemljiški knjigi ne dopušča vodenja postopka po Zakonu o ravnanju z imovino, katero so lastniki morali zapustiti med okupacijo ter imovino, katero so jim odvzeli okupator ali njegovi pomagači (Ur. list DFJ št. 36/1945 z dne 29. 5. 1945 - v nadaljevanju Zakon o ravnanju z imovino) in ne pomeni enakega stanja zadeve, kot je bila v postopku, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Žalcu, opr. št. N 28/2007 (Cp 688/2008). Glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi bi lahko predlagateljica zoper nasprotno udeleženko uveljavljala lastninsko pravico zgolj s tožbo v pravdnem postopku. Zato je podana tudi bistvena kršitev določb postopka. Razlogi sodišča prve stopnje, ko je to na podlagi potrdila Škofije ... verjelo predlagateljici, da je ta pravna naslednica premoženja Farne skupnosti ..., so preuranjeni in materialnopravno zmotni. Ker v zemljiški knjigi v času odločanja pri predmetnih nepremičninah ni bilo več vpisano Državno okrožje ...., je sodišče prve stopnje na podlagi Zakona o ravnanju z imovino zmotno odločilo o vrnitvi teh nepremičnin predlagatelju. Sicer pa je tudi zmotno uporabilo naveden zakon, ker je spregledalo prvi odstavek 1. člena Zakona o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, po katerem je v last Federativne ljudske republike Jugoslavije prešlo in postalo splošno ljudsko premoženje vse premoženje nemškega rajha in njegovih državljanov. Zato pa bi bilo potrebno upoštevati tudi določbe ZDen in navedbe nasprotne udeleženke v zvezi z njegovo uporabo. Ker je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačnih materialnopravnih izhodišč, je tudi dejansko stanje ostalo zmotno in nepopolno ugotovljeno.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila po svojem pooblaščencu, ki jo je zastopal pred sodiščem prve stopnje. Ta ni odvetnik, niti pred sodiščem prve stopnje niti ob vložitvi odgovora na pritožbo pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker je glede na določbo tretjega odstavka 87. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP lahko v postopku pred višjim sodiščem pooblaščenec samo odvetnik ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, odgovora na pritožbo predlagateljice pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ob obravnavanju predloga predlagateljice ugotovilo, da so bile predmetne nepremičnine pravnemu predniku predlagateljice odvzete med drugo svetovno vojno po okupatorski oblasti, takoj po vojni pa vrnjene nazaj njeni pravni prednici, predlagateljica pa je skupaj s pravno prednico te nepremičnine imela v dobroverni posesti in upravljanju vse do leta 2016, še na dan 30. 4. 2011 pa je bila pri njih v zemljiški knjigi vpisana lastnina na organ bivše okupatorske oblasti (Državno okrožje ... na razpolago državnemu komisarju za urejanje nemške narodnosti). Na podlagi takšnih ugotovitev je zaključilo, da je predlagateljica izkazala izpolnjenost pogojev iz 1. člena Zakona o ravnanju z imovino, zato pa je njen zahtevek na vrnitev lastninske pravice na teh nepremičninah in odreditev vpisa lastninske pravice v zemljiški knjigi utemeljen. Presodilo pa je tudi trditve nasprotne udeleženke, s katerimi je ta nasprotovala trditvam in predlogu predlagateljice ter zaključilo, da vpis lastninske pravice na nasprotno udeleženko, ki je bil pri predmetnih nepremičninah opravljen leta 2014 oz. 2016 na podlagi določbe 14. člena ZSKZ, ni mogel biti pravilen, saj nasprotna udeleženka na teh nepremičninah, ki v času uveljavitve ZSKZ niso bile družbena lastnina, na takšni pravni podlagi ni mogla pridobiti lastninske pravice. Iz navedenega izhaja, da je bil predmet obravnave v predmetnem nepravdnem postopku predlagateljičin lastninski zahtevek in da je glede na trditve nasprotne udeleženke obstajal spor o lastninski pravici na obravnavanih nepremičninah1 Odločanje v sporu o lastninski pravici pa ni v pristojnosti nepravdnega sodišča, ki vodi postopek po pravilih ZNP, ampak v pristojnosti pravdnega sodišča in pravil, kot jih za ta postopek določa ZPP. Pritožbeni očitki v tem delu so tako utemeljeni.

6. Utemeljeni so tudi pritožbeni očitki o materialnopravni zmotnosti zaključka sodišča prve stopnje o Zakonu o ravnanju z imovino kot pravni podlagi, ki utemeljuje predlagateljičin predlog. Odlok AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegu imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile z dne 21. 11. 1944 (Ur. list FDJ, št. 2/45 z dne 6. 2. 1945 - v nadaljevanju Odlok AVNOJ-a)2 je v 1. točki prvega člena izrecno določil, da z dnem njegove uveljavitve (6. 2. 1945) preide v državno lastnino (družbeno lastnino) vse imetje nemškega rajha in njegovih državljanov, ki se nahaja na ozemlju Jugoslavije. V drugem odstavku 2. člena, kjer je urejal imetje, ki je pod pritiskom okupatorskih oblasti prešlo v last tretjih (torej ne v last oblastnih organov in s tem nemškega rajha), pa je določil, da to imetje preide do nadaljnje odločitve pod zasego države. Določilo 1. člena Zakona o ravnanju z imovino, ki glede na njegovo vsebino izrecno ureja tisto premoženje, ki je na kakršen koli način bilo vzeto po okupatorjih in njegovih pomagačih in je prešlo v last tretjih oseb po 2. členu Odloka AVNOJ-a, se torej ne nanaša na premoženje, ki je bilo po okupatorju prenešeno v last obastnih organov nemškega rajha in ki je po določbi 1. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a postalo družbena lastnina. Zato pa je sodišče prve stopnje, ko je predlog predlagateljice presojalo in mu ugodilo zgolj na takšni pravni podlagi, zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbeni očitki se tako tudi v tem delu izkažejo kot utemeljeni. Niso pa utemeljene nadaljnje pritožbene trditve, da bi lahko podlago predlagateljičinega zahtevka predstavljala zgolj določila Zakona o denacionalizaciji. Glede na predlagateljičine trditve o njenem izvrševanju posesti tudi v času od 11. 3. 1993 3 do leta 2014 oz. 2016 in načinu izvrševanja posesti, bi lahko takšno podlago predstavljala tudi določba ZTLR oz. SPZ o priposestvovanju lastninske pravice.

7. Utemeljenost zgornjih pritožbenih očitkov in zaključkov pritožbenega sodišča so temu nalagale odločitev v skladu s pravili nepravdnega postopka. Za situacijo, ko sodišče v nepravdnem postopku še pred izdajo odločbe o glavni stvari ugotovi, da bi bilo potrebno postopek opraviti po pravilih pravdnega postopka v pravdnem postopku, pa prvi odstavek 17. člena ZNP nepravdnemu sodišču nalaga, da postopek ustavi in odloči, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem4. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek in sicer, da bo postopalo po prvem odstavku 17. člena ZNP.

8. O nadaljnjih pritožbenih očitkih pritožbeno sodišče ni odločalo, ker ti glede na sprejeto odločitev niso pomembni.

9. Odločitev o pritožbenih stroških je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

1 Že zaradi teh okoliščin pa ta zadeva ni primerljiva z zadevo N 28/2007 Okrajnega sodišča v Žalcu, v zvezi s katerim je bila izdana tudi odločba Cp 688/2008, kjer je šlo za enostranski postopek po predlogu predlagatelja in drugačno lastninsko stanje vpisov v zemljiški knjigi ob odločanju. 2 Na katerega se Zakon o ravnanju z imovino v 1. členu tudi izrecno sklicuje. 3 ko je začel veljati ZSKZ (kot eden od zakonov, ki je uredil lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini), na podlagi katerega (14. člena) je nasprotna udeleženka na podlagi samega zakona postala lastnica kmetijskih zemljišč, ki so bile v družbeni lastnini. 4 Ta po prejemu zadeve najprej pozove predlagatelja kot tožnika k ustrezni dopolnitvi predloga oziroma k spremembi predloga v tožbo.