Jedro

Predlagana vprašanja so zapisana v obliki očitkov. Predlog ne vsebuje natančne in konkretne opredelitve spornega pravnega vprašanja, ki naj bi ga sodišči prve in druge stopnje rešili napačno, in domnevno kršenega pravnega pravila ter okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost; po vsebini dejansko predstavlja slabo (nedovoljeno) revizijo. Ker predlog torej ne vsebuje sestavin, zahtevanih z že navedeno določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je treba na podlagi določbe šestega odstavka 367.b člena istega zakona zavreči.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) zahteva od toženih strank (v nadaljevanju tožencev) plačilo denarnega zneska na podlagi pogodbe o pristopu k dolgu in poroštvenih izjav. Med tožnico in družbo A., d. o. o., je bila sklenjena kreditna pogodba s petimi dodatki, na podlagi katere si je družba A. izposodila 30.000.000,00 SIT. Dne 26. 1. 2010 je med tožnikom, družbo A., B. B. (direktorjem glavnega dolžnika in očetom prvega toženca ter tastom druge toženke) ter tožencema prišlo do sklenitve pogodbe o pristopu k dolgu, v kateri je glavni dolžnik pripoznal svoj dolg, toženca pa sta pristopila k dolgu družbe A. Istega dne sta toženca podpisala še poroštveni izjavi.

2. Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembo tožbe in odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 126413/2016 z dne 14. 12. 2016 ostane v veljavi tako, da sta toženca dolžna tožnici nerazdelno plačati znesek v višini 64.801,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 11. 2013 dalje do plačila in 44 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V preostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo in v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da ne obstoji terjatev tožencev do tožnice v višini 90.974,01 EUR z obrestmi od 26. 1. 2010 dalje do plačila. Nasprotno tožbo za plačilo istega zneska z obrestmi je zavrglo ter odločilo o pravdnih stroških. Pojasnilo je, da toženca nista uspela dokazati, da nista razumela pomena svoje zaveze in da ni prišlo do zastaranja vtoževane terjatve. Tožnici ni mogoče očitati takšnih opustitev, ki bi imele za posledico odškodninsko odgovornost na podlagi 1025. ter 1027. člena Obligacijskega zakonika.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi zoper sodbo in sklep zavrnilo in izpodbijano odločbo potrdilo. Odločilo je o pravdnih stroških. Kot brezpredmetne je ocenilo pritožbene navedbe, da tožnica v letih 2010, 2011 in 2012 ni ničesar storila, da bi se poplačala iz premoženja glavnega dolžnika. Ni res, da sta toženca šele z izpovedbo priče B. B. izvedela za dejstva, za katera prej brez svoje krivde nista vedela in jih zato nista mogla navesti.

4. Toženca sta zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: ‒ „Pravočasnosti navajanja dejstev, ki jih je stranka izvedela od priče na naroku, ko je bila priča zaslišana. Zavrnitev sodišča in neupoštevanje navedb in dokazov, da bi se stranki morali pozanimati že prej pri priči, ker je priča povezana oseba s toženima strankama, je pravno procesno nezakonito stališče. Tudi če sta toženi stranki predlagali posamezno pričo, to ne izključuje možnosti, da stranki ob upoštevanju izpovedbe priče kako dejstvo brez svoje krivde izvesta kasneje.

‒ Presoja pravnih razmerij poroštva in pristopa k dolgu s strani toženih strank (dogovore je sestavljala glede na različno naravo tožeča stranka), ob tem da bi moralo sodišče upoštevati, da gredo opustitve zavarovanj v breme tožeče stranke, ki je imela možnost unovčiti zavarovanja, pa je unovčenje in zavarovanje svojega položaja opustila, zato utemeljeno obstoji nasprotna odškodninska terjatev toženih strank.

‒ Tožeča stranka toženima strankama kot fizičnima osebama, potrošnikoma, ni pojasnila vseh tveganj, razmerij in položajev, vezanih na sklenitev predmetnega pravnega posla.

‒ Tožeča stranka ni z ničemer pozivala toženih strank na izpolnitev, vse do vložitve izvršbe v letu 2016, in jih ni obveščala o plačilih s strani dolžnika oziroma vodenjem izterjave zoper dolžnika izven pravde, v postopku izvršbe in postopku stečaja. V kolikor je tožeča stranka toženi stranki smatrala za poroka, bi morala obvestiti toženi stranki o dejstvu, da je dolžnik opustil plačilo, ni izvedel plačila, zato tožeča stranka odškodninsko odgovarja toženima strankama.

‒ Toženi stranki imata na podlagi dogovora s tožečo stranko pogodbeno podlago kot fizični osebi, kot potrošnika. Toženi stranki nista bili poučeni o obveznostih in pravnih posledicah sklenitve kreditne obveze kot fizični osebi. Potrošniška kreditna pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Nejasno vsebino pogodbenih določb, ki jih je pripravila tožeča stranka v razmerju do podlage, po kateri terja toženi stranki, je potrebno razlagati v breme tožeče stranke, ki je pogodbo pripravila (razlaga nejasnih pravil v breme tožeče stranke po pravilih OZ za razlago pogodb).

‒ Terjatev iz naslova pristopa k dolgu ne zastara takrat kot zastara dolg, h kateremu se pristopi, saj je dolg pristopnika njegov dolg, in če se je zavezal plačati v določenem roku, se zastaranje ugotavlja glede na ta rok.“

5. Predlog ni popoln.

6. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. V primeru, da predlagatelj ne ravna v skladu z opisanim odstavkom, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

7. Zato mora biti pravno vprašanje, ki izpolnjuje pogoje iz 367.a člena ZPP, jasno postavljeno, tudi podana obrazložitev pa mora biti nanj problemsko osredotočena in ne zadošča zgolj to, da stranka na splošno pojasnjuje, zakaj se s sprejeto odločitvijo ne strinja. Šele tako izpolnjen predlog omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči pravnega reda kot celote in z vidika (ne)upoštevne oziroma (ne)enotne sodne prakse.1

8. Tožnik tem strogim formalnim zahtevam ni zadostil. Predlagana vprašanja so zapisana v obliki očitkov. Predlog ne vsebuje natančne in konkretne opredelitve spornega pravnega vprašanja, ki naj bi ga sodišči prve in druge stopnje rešili napačno, in domnevno kršenega pravnega pravila ter okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost; po vsebini dejansko predstavlja slabo (nedovoljeno) revizijo.

9. Ker predlog torej ne vsebuje sestavin, zahtevanih z že navedeno določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je treba na podlagi določbe šestega odstavka 367.b člena istega zakona zavreči. 10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Sklep II DoR 345/2021 z dne 15. 9. 2021, sklep II DoR 501/2018 z dne 16. 5. 2019, sklep II DoR 501/2018 z dne 16. 5. 2019.