Jedro

Po začetem stečajnem postopku zoper toženo stranko ni več mogoče izdati sodbo zaradi izostanka, ampak je treba pravdni postopek po 212. čl. ZPP prekiniti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba zaradi izostanka se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je na glavni obravnavi dne 21.4.1994 po predlogu tožeče stranke izdalo sodbo zaradi izostanka, s katero je ugotovilo, da je izvršba, ki teče pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota v Domžalah, na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe št. I I..... z dne 14.9.1993, na podlagi izvršilnega predloga tožene stranke z dne 12.7.1993, nedopustna. Prvostopno sodišče je sklep o izvršbi razveljavilo kot tudi vsa izvršilna dejanja in izvršbo ustavilo, toženi stranki pa naložilo, da mora tožeči stranki izstaviti izbrisno dovoljenje, na podlagi katerega se bo v zemljiški knjigi pri vl.št. 676 k.o. L. opravila vknjižba izbrisa zastavne pravice za posojilno terjatev upnika C., za znesek 720.000,00 SIT z rokom dokončnega vračila 30.8.1993 in obrestno mero v smislu 3. točke pogodbe o posojilu z dne 1.8.1991. Toženi stranki je bilo tudi naloženo, da mora plačati tožeči stranki stroške pravdnega postopka v višini 57.150,00 SIT, v primeru zamude tudi z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Proti sodbi zaradi izostanka se je po svojem pravnem zastopniku pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V pritožbi navaja, da je bil za toženo stranko C., s sklepom Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani dne 23.3.1994 začet stečajni postopek pod opr.št. St...... Prvostopno sodišče bi bilo moralo v skladu z Zakonom o pravdnem postopku prekiniti postopek. Ker tega ni storilo, predlaga, da se izpodbijano sodbo razveljavi v celoti in zadevo vrne v nadaljnji postopek sodišču prve stopnje. Pritožba je utemeljena. Kot je razvidno iz Uradnega lista RS št....., je Temeljno sodišče v Ljubljani, enota v Ljubljani s sklepom St..... začelo stečajni postopek nad C. Ker je bila pravda med pravdnima strankama že v teku, bi moralo prvostopno sodišče po objavi začetka stečajnega postopka na podlagi 4. točke 212. člena Zakona o pravdnem postopku ta pravdni postopek prekiniti, glede na to, da so tudi že nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka. Tega pa prvostopno sodišče ni storilo in je dne 21.4.1994 izdalo sodbo zaradi izostanka. S tem, ko ni uporabilo določbe 212. člena preje citiranega zakona, je prvostopno sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ki vplivajo na zakonitost in pravilnost sodbe. Pritožbeno sodišče je zato toženčevi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi 369. člena Zakona o pravdnem postopku razveljavilo, ter zadevo vrača prvostopnemu sodišču, da o njej odloča v skladu z določili Zakona o pravdnem postopku. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili zaznamovani.