Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za veljavnost in učinke prenosa premoženja v razmerju med DUTB, banko, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, in njenimi dolžniki se ne zahteva nobeno dodatno dejanje banke, ki je deležna ukrepov po tem zakonu ali njenih dolžnikov, ne glede na drugačne določbe v pogodbi ali zakonih, ki se uporabljalo v zvezi s prenosom tega premoženja (drugi in tretji odstavek 29. člena ZUKSB). Povsem jasno je torej, da zakon določa le relativno veljavnost ne glede na določbe drugih zakonov in da zato pride v poštev tudi uporaba četrtega odstavka 146. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ).
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje.
1. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica ugodila ugovoru drugega udeleženca postopka R. d.o.o. - v stečaju in sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika Dn 84231/2014 z dne 22.4.2014, pri katerem je slednji pri že vknjiženi maksimalni hipoteki pod ID pravice zaznambe 1 dovolil izbris prejšnjega imetnika N. d.d. in vpisal novega imetnika Družbo za upravljanje terjatev bank d.d. (v nadaljevanju: DUTB) spremenila tako, da je zemljiškoknjižni predlog zavrgla. Odločitev je utemeljila s tem, da predlagateljica ni izkazala prenosa celotnega pravnega razmerja, saj ni predložila pogodbe o zastavi nepremičnin, navedene v določilih pod točko 4.1 sporazuma o ugotovitvi odstopa terjatve med DUTB in njo.
2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica postopka. V pritožbi navaja, da si sodišče prihaja samo s seboj v nasprotje, saj je v obrazložitvi ugotovilo, da je iz sporazuma razvidno soglasje strank, da je predmet prenosa celotno pogodbeno razmerje med N. d.d. in družbo, katere terjatve se prenašajo, ki je nastalo na podlagi Pogodbe o zastavi nepremičnin z dne 29.11.2007 z dodatki, zato je nerazumljivo stališče sodišča, da bi sama morala to šele izkazati.
3. Pogodba o zastavi nepremičnin je bila priložena zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo maksimalne hipoteke, tako da sodišče z njo že razpolaga, zato ni imelo utemeljenega razloga za zavrženje predloga. Zaradi še dodatne jasnosti jo sicer pritožbi prilaga. Sodišče je tudi prezrlo, da ima predlog za spremembo imetnika maksimalne hipoteke podlago v Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank in v Uredbi o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank (v nadaljevanju: ZUKSB), torej v specialnih predpisih, ki urejajo način in postopke prenosa premoženja bank. Po določilih 11. člena ZUKSB se namreč na DUTB prenašajo pravice in obveznosti iz odobrenih kreditov ali garancij in deležev, v vsakem primeru skupaj s pripadajočim zavarovanjem, po določilu drugega odstavka 29. člena istega zakona pa prenos premoženja, ki je določen v pogodbi DUTB z banko, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, učinkuje v razmerju med DUTB in dolžniki banke, ne glede na morebitne omejitve prenosljivosti premoženja, ki bi izhajale iz prepovedi prenosa, zahteve po pridobitvi soglasja ali dovoljenja za prenos ali druge podobne omejitve, ki so določene z drugimi zakoni. Po tretjem odstavku 29. člena ZUKSB se za veljavnost in učinke prenosa premoženja na DUTB, banko, ki je deležna ukrepov po zakonu in njenimi dolžniki ne zahteva nobeno dodatno dejanje banke. Maksimalna hipoteka se je torej prenesla na DUTB na podlagi tega zakona kot specialnega predpisa. Ne gre zanemariti niti dejstva, da je nasprotni udeleženec – stečajni upravitelj, po vložitvi ugovora, v vlogi z dne 17.10.2014 dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev po 65. členu Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) priznal prenos te maksimalne hipoteke in s tem ločitvene pravice na DUTB, kar pomeni, da je s tem dejanjem prenehal njegov pravni interes za vložitev ugovora. Pritožbi prilaga tudi popravljen dopolnjen seznam preizkušenih terjatev in pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Ne drži sicer pritožbena trditev, da je do prenosa maksimalne hipoteke prišlo že na podlagi ZUKSB. Iz členov tega zakona, ki jih pritožba citira, namreč povsem jasno izhaja, da prenos premoženja, ki je določen v pogodbi DUTB z banko ali namensko družbo, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, učinkuje v razmerju med DUTB in dolžniki banke ali namenske družbe, ki je deležna ukrepov po zakonu, ne glede na morebitne omejitve prenosljivosti premoženja, ki bi izhajale iz prepovedi prenosa, zahteve po pridobitvi soglasja ali dovoljenja za prenos ali druge podobne omejitve, ki so določeni z drugimi zakoni ali v pogodbi med banko ali namensko družbo, ki je deležna ukrepov po zakonu in njenimi dolžniki. Za veljavnost in učinke prenosa premoženja v razmerju med DUTB, banko, ki je deležna ukrepov po tem zakonu, in njenimi dolžniki se ne zahteva nobeno dodatno dejanje banke, ki je deležna ukrepov po tem zakonu ali njenih dolžnikov, ne glede na drugačne določbe v pogodbi ali zakonih, ki se uporabljalo v zvezi s prenosom tega premoženja (drugi in tretji odstavek 29. člena ZUKSB). Povsem jasno je torej, da zakon določa le relativno veljavnost ne glede na določbe drugih zakonov in da zato pride v poštev tudi uporaba četrtega odstavka 146. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ).
6. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je pogodba o zastavi nepremičnin, ki bi jo po razlogih iz izpodbijanega sklepa predlagatelj moral predložiti predlogu, že bila priložena zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo maksimalne hipoteke in bi zato, če je dvomilo o prenosu celotnega pogodbenega razmerja, sodišče v pogodbo lahko vpogledalo, razen tega pa jo predlagatelj (ki mu doslej to zaradi odločitve zemljiškoknjižne sodniške pomočnice ni bilo potrebno) prilaga tudi pritožbi, kateri prilaga tudi popravljen, dopolnjen seznam preizkušenih terjatev iz katerega izhaja, da je nasprotni udeleženec po vložitvi ugovora tudi priznal prenos hipoteke. Do teh listin, ki jih predlagatelj prej, glede na to, da je zemljiškoknjižni pomočnik predlagan vpis dovolil, upravičeno prilaga šele pritožbi, pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo, zato je bilo pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), ki naj pri ponovnem odločanju upošteva gornje napotke in 5. točko prvega odstavka 142. člena ZZK-1.