Jedro

Ni dvoma, da je tožnikov objekt športni objekt v Mestni občini Ljubljana, ni pa to športni objekt Mestne občine Ljubljana. Česa takega tožnik v tožbi niti ne zatrjuje. Zato je toženka objekt pravilno uvrstila med poslovne objekte (čeprav s športno namembnostjo), pri katerih se uporabi 100 % prispevna stopnja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožniku je bil s prvostopenjsko odločbo odmerjen komunalni prispevek zaradi gradnje športnega objekta na zemljišču parc. št. ... k.o. ... v višini 107.971,70 EUR. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik kot investitor zavezanec za plačilo komunalnega prispevka v skladu z določbami Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) in Odloka o komunalnem prispevku za Mestno občino Ljubljana (v nadaljevanju Odlok). Podatke, potrebne za odmero komunalnega prispevka, je upravni organ ugotovil na podlagi predloženega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Iz izračuna komunalnega prispevka, ki je sestavni del odločbe, je med drugim razvidno, da je bila tožnikova novogradnja opredeljena kot „stanovanje, poslovni prostori“ in glede na to upoštevana prispevna stopnja 1,0. Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zoper odmerno odločbo zavrnil in v razlogih navedel, da je prvostopenjski organ pri izračunu pravilno upošteval 100 % prispevno stopnjo, saj gre v obravnavanem primeru za objekt iz 1. alineje 10. člena Odloka (stanovanjski, poslovni prostori) in ne za objekt iz 6. alineje istega člena (šolski, športni in kulturni objekti, objekti zdravstvenega in socialnega varstva ter objekti sistema zaščite in reševanja Mestne občine Ljubljana), saj ta nedvomno govori o objektih Mestne občine Ljubljana (MOL).

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je izračun komunalnega prispevka nepravilen, ker pri njem ni bilo upoštevano, da gre v primeru konkretnega objekta za športni objekt, kot je razvidno iz lokacijske informacije z dne 6. 1. 2008. Iz nje je tudi razvidno, da je na konkretnih zemljiščih možna le gradnja športnih objektov. Po njegovem mnenju bi zato morala toženka v skladu z 10. členom Odloka komunalni prispevek odmeriti po 70 % prispevni stopnji iz 6. alineje tega člena. Poudarja, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da za toženko ni sporno, da gre v konkretnem primeru za športni objekt, zato je nerazumljivo, da je bila pri izračunu upoštevana 100% prispevna stopnja, ki je predvidena za stanovanjsko poslovni objekt. Pri tem še dodaja, da 10. člen Odloka v celoti govori o objektih v MOL. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporna le višina prispevne stopnje, ki jo je toženka uporabila pri izračunu komunalnega prispevka v zvezi z gradnjo tožnikovega športnega objekta. Po 2. odstavku 10. člena Odloka (Uradni list RS, št. 36/00) je odmera komunalnega prispevka med drugim odvisna od prispevne stopnje, ki je določena glede na vrsto objekta. V nadaljevanju navedenega člena so naštete vrste objektov in prispevne stopnje zanje, med drugim za stanovanja in poslovne prostore 100 % prispevna stopnja, za šolske, športne in kulturne objekte, objekte zdravstvenega in socialnega varstva ter objekte sistema zaščite in reševanja MOL pa 70 % prispevna stopnja.

V zadevi ni sporno, da je tožnik investitor gradnje športnega objekta, saj to izhaja iz obrazložitev obeh upravnih aktov. Drži tudi to, da 10. člen Odloka v celoti govori o objektih v MOL, kar pa ni isto kot „objekti Mestne občine Ljubljana“. Ti so v smislu 10. člena Odloka lahko le objekti, katerih investitorka in s tem zavezanka za plačilo komunalnega prispevka je MOL. To pa so šolski, športni in kulturni objekti, objekti zdravstvenega in socialnega varstva ter objekti sistema zaščite in reševanja (Mestne občine Ljubljana).

Glede na navedeno ni dvoma, da je tožnikov objekt športni objekt v Mestni občini Ljubljana, ni pa to športni objekt Mestne občine Ljubljana. Česa takega v tožbi niti ne zatrjuje, zato je toženka njegov objekt pravilno uvrstila med poslovne objekte (čeprav s športno namembnostjo), pri katerih se uporabi 100 % prispevna stopnja.

Ker je upravni organ pravilno razlagal in uporabil 10. člen Odloka glede višine prispevne stopnje, v njegovi obrazložitvi pa ni nerazumljivosti, na katere se sklicuje tožnik, ki v tožbi drugih kršitev ne uveljavlja, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (1. odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju ZUS-1).