Jedro

Res ima mnenje CSD v postopkih, v katerih gre za varstvo koristi otrok, posebno težo; navedbe CSD v mnenju in drugih pisanjih se tako štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. Vendar navedeno ne odvezuje sodišča, da strankam omogoči seznanitev s takim mnenjem in jima da možnost, da se o njem izjavita.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (tč. V. izreka) razveljavi ter zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Udeleženca tega postopka sta nekdanja zunajzakonska partnerja in starša dveh mladoletnih otrok, A. A., roj. ... 2010, in B. A., roj. ... 2017. 2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v postopku zavarovanja delno ugodilo materinemu (upničinemu) predlogu in določilo stike pod nadzorom med očetom (dolžnikom) in otrokoma enkrat na teden za dve uri pod nadzorom CSD, in sicer (le) do 4. 11. 2023. Upnici je naložilo, da izdajo začasne odredbe opraviči, zagrozilo je z denarno kaznijo v primeru kršitve izdane odredbe, v presežku, to je za daljše časovno obdobje predlagane ureditve stikov med otrokoma in očetom pod nadzorom, pa je upničin predlog zavrnilo. Na podlagi mnenja CSD in predloženih listin je ocenilo, da oče otrok ne ogroža, saj abstinira od alkohola in drog. Ker se 4. 11. 2023 tudi izteče očetu izrečeni ukrep prepovedi približevanja materi, je ocenilo, da bo nekaj stikov pod nadzorom dovolj, da se ti ponovno normalno oz. samostojno vzpostavijo. Slednji se zaradi izrečenega ukrepa krajši čas namreč niso izvajali (med 5. 9. in 4. 10. 2023).

3. Upnica je zoper zavrnilni del sklepa (V. točka njegovega izreka) vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi v celoti, podrejeno pa, da naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Opredelila je tudi pritožbene stroške. Navaja, da iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da temelji predvsem na mnenju CSD, ki pa ji ga sodišče pred izdajo sklepa ni posredovalo. Tako ji je bila onemogočena pravica do izjave oziroma do podaje stališča o omenjenem mnenju in do predlaganja številnih pomembnih dokazov v zvezi s tem. Trdi, da ne drži, kar ugotavlja sodišče na podlagi tega mnenja, da otroka nista ogrožena in da se oče drži abstinence. Navaja številne okoliščine in opisuje dogodke, ki po njenem mnenju kažejo na očetovo zlorabo alkohola in prepovedanih drog, do česar ni kritičen. Trdi, da oče abstinira le, kadar ve, da ga bodo sicer doletele sankcije, in ko bo imel neomejene stike z otrokoma, ne bo več motiviran.

4. Dolžnik je na pritožbo odgovoril, se zavzel za njeno zavrnitev ter tudi on opredelil svoje stroške.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Mati s pritožbeno trditvijo, da izpodbijana odločitev temelji predvsem na mnenju CSD, ki pa ji ga sodišče pred izdajo izpodbijane odločbe ni vročilo, utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se smiselno uporablja tako v nepravdnem postopku kot v postopkih zavarovanja (42. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1 in 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju; ZIZ), in določa, da je vselej podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če udeležencu z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Gre za pravico udeležencev do sodelovanja v postopku, katere bistvena sestavna dela sta njihova pravica do informacije oziroma seznanitve s procesnim gradivom in pravica do neposrednega izjavljanja. Iz tega izhaja dolžnost sodišča, da udeležence postopka seznani z gradivom, na katerega bo oprlo svojo odločbo in jim omogoči, da se o njem izjavijo. Tej pravici udeležencev pa sledi nadaljnja obveznost sodišča, da se tudi sâmo seznani z navedbami udeležencev in se v obrazložitvi svoje odločbe do njih tudi opredeli.1

7. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je sodišče prve stopnje svoje ugotovitve o dejstvih, ki so za odločitev pravno pomembne, oprlo na mnenje CSD z dne 5. 10. 2023, pred odločitvijo pa s tem mnenjem in njegovimi prilogami ni seznanilo udeležencev. Vročitev slednjega je odredilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom. V postopku za izdajo začasne odredbe sicer ni nujno, da sodišče pridobi mnenje CSD, če pa ga pridobi z namenom, da z njegovo pomočjo oblikuje odločitev o predlogu oziroma namerava nanj opreti svojo odločitev, pa mora z mnenjem prej seznaniti oba udeleženca postopka. Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo tako, je izpodbijana odločitev obremenjena z očitano bistveno kršitvijo določb postopka.

8. Res ima mnenje CSD v postopkih, v katerih gre za varstvo koristi otrok, posebno težo; navedbe centra za socialno delo v mnenju in drugih pisanjih se tako po določbi 108. čl. ZNP-1 štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje, kot je to sicer pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje. Vendar navedeno ne odvezuje sodišča, da strankam omogoči seznanitev s takim mnenjem in jima da možnost, da se o njem izjavita, prav nasprotno. Pomembnejši kot je dokaz, tem bolj pomembno je dosledno spoštovanje pravice stranke, da se o njem izjavi.

9. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1 oz. 15. čl. ZIZ). Sodišče prve stopnje naj ustrezno dopolni dokazni postopek in na tej podlagi ponovno odloči, ali so z vidika koristi mld. A. A. in B. A. izpolnjeni pogoji za dolgotrajnejšo omejitev stikov med njima in očetom.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1 oz. 15. čl. ZIZ).

1 Prim. odločbe tukajšnjega pritožbenega sodišča IV Cp 1431/2021, IV Cp 1498/2021 in druge.