Jedro

Toženec v svoji reviziji navaja dejansko stanje, ki je nastalo po zaključku glavne obravnave na prvi stopnji.

Višine preživnine za čas, o katerem je sodišče prve stopnje razsojalo, ne napada. Spremembo želi doseči le zato, ker so se razmere po zadnji glavni obravnavi bistveno spremenile.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Odločilo je, da mora toženec plačevati ml. tožniku preživnino v znesku 10.000,00 SIT na mesec. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca in prvostopno sodbo potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je toženec vložil laično vlogo, ki jo je sodišče obravnavalo kot revizijo. Trdi, da sodišči nista upoštevali vseh okoliščin, ki vplivajo na njegovo plačilno sposobnost. Prosi sodišče, da mu glede na slabo premoženjsko stanje po prihodu iz zapora preživnino ustrezno zniža. Navaja, da prejema od Centra za socialno delo znesek 8.780,00 SIT na mesec in da je to njegov edini dohodek. Ker ima vrsto obveznosti prosi, da sodišče o preživnini ponovno razsodi ali pa sojenje preloži, dokler se ne bo zaposlil. Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je obravnavalo tožbeni zahtevek po stanju na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo in na podlagi tega stanja tudi razsodilo. Da je bilo to dejansko stanje pravilno ugotovljeno, je potrdilo sodišče druge stopnje. To sodišče je višino preživnine tudi materialnopravno ocenilo in ugotovilo, da je primerna.

Toženec v svoji reviziji navaja dejansko stanje, ki je nastalo po zaključku glavne obravnave na prvi stopnji.

Višine preživnine za čas, o katerem je sodišče prve stopnje razsojalo, ne napada. Spremembo želi doseči le zato, ker so se razmere po zadnji glavni obravnavi bistveno spremenile.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je tako kot sodišče druge stopnje vezano na dejansko stanje, ugotovljeno na prvi stopnji. Sodi se namreč po tistem dejanskem in pravnem položaju, kakršen je na zadnji glavni obravnavi, ko so stranke še imele možnost navajati dejstva in predlagati dokaze (primerjaj 326. člen ZPP). Dejstva, ki so nastala pozneje, so lahko predmet nove pravde, v kateri lahko toženec zaradi njih uveljavlja znižanje preživnine.

Revizijsko sodišče je zato preizkusilo le, ali sta sodišči na dejansko stanje, ugotovljeno na glavni obravnavi dne 2.12.1993, pravilno uporabili materialno pravo. Ko je ugotovilo, da sta prisodili preživnino v ustrezni višini, reviziji ni moglo ugoditi. Po ugotovitvi, da v postopku tudi ni bila storjena kršitev po 10. točki 2. odstavka 354. člena ZPP, je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).