Jedro

Izbrisno tožbo lahko vloži tisti, ki je "oškodovan v svoji pravici, ki se vpisuje v zemljiško knjigo." Tožnik z dedovanjem ni pridobil lastninske pravice na spornih nepremičninah, zato za izbrisno tožbo ni aktivno legitimiran.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je neveljavna vknjižba v zemljiški knjigi lastniškega deleža na ime toženca do 1/8 pri vl. št. 231 in 422 k.o. ... in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, s čimer bo omogočana neovirana izvedba vračanja nepremičnin na očetovo ime in dedovanje očetovega premoženja.

Proti sodbi se je pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje kot bistveni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka vzelo potrdilo Sekretariata za gospodarstvo SO Kranj z dne 21.12.1994, za katerega pa je ugotovil, da ni bilo izdano v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, ki v 22. čl. določa, da so pravni posli, sklenjeni v nasprotju s 3. odst. istega člena, nični. Sodišče prve stopnje je upoštevalo določila Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki v 145. čl. določa, da so upravičenci za vrnitev zaplenjenega premoženja obsojenec oziroma njegovi dediči. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba je neutemeljena.

Materialnopravno podlago za rešitev obravnavanega spora predstavlja določilo 101. čl. Zakona o zemljiški knjigi (Ur.l. RS št. 33/95-ZZK), ki daje tistemu, ki misli, da je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in je zaradi tega oškodovan v svoji pravici, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, pravico, da od sodišča zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Tožbeni zahtevek je neutemeljen prvenstveno iz razloga, ker ni podana aktivna legitimacija tožeče stranke za izbrisno tožbo. Le to lahko vloži tisti, ki je "oškodovan v svoji pravici, ki se vpisuje v zemljiško knjigo." Tožeča stranka lastninske pravice na sporni nepremičninah ni mogla pridobiti z dedovanjem (36. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih Ur.l. SFRJ št. 6/80, 36/90 - ZTLR), kot smiselno zatrjuje v tožbi in pritožbi, zato ni aktivno legitimirana za izbrisno tožbo. Predmet zapuščine po pok. J. D. je lahko samo premoženje, ki je bilo v skladu z določilom 145. čl. Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur.l. SRS št. 17/78 - Uradni list RS št. 26/99) vrnjeno obsojencu.

Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, sporne nepremičnine niso bile nikoli zaplenjene, zato se tudi ne morejo vrniti obsojenemu, v posledici pa ne morejo biti predmet dedovanja. Tožeča stranka je ob zaslišanju potrdila stanje, kot izhaja iz zemljiške knjige, da je bil določen delež nepremičnin iz zaplembe izvzet, idealni solastniki pa so postali otroci pok. J. D., med drugim tudi G. D. To pomeni, da je slednja z darilno pogodbo z dne 16.11.1992 kot solastnica dopustno razpolagala s svojim solastninskim deležem, za takšno upravičenje pa tudi ni potrebno nikakršno soglasje drugih solastnikov (2. odst. 14. čl. ZTLR).

Ker niso podani ne uveljavljani pritožbeni razlogi, ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. Zakona o pravdnem postopku).