Jedro

Nasprotni udeleženec (dolžnik iz sklepa o zavarovanju, ki v tej zadevi predstavlja podlago za vpis) je v ugovoru zoper sklep o dovolitvi vpisa trdil, da zaradi posledic začetka postopka prisilne poravnave zoper njega ni mogoče dovoliti vpisov v zemljiški knjigi. Pritožbeno sodišče se s tem ne strinja. Ker je bil nad nasprotno udeleženko začet postopek poenostavljene prisilne poravnave in ne stečajni postopek, določbe 94. člena ZZK-1 v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep Dn 155678/2016 z dne 14.7.2016. S slednjim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica pri uvodoma navedenih nepremičninah dovolila vknjižbo hipoteke v korist R.S. za zavarovanje terjatve v znesku 139.773,28 EUR s pripadki in zaznambo neposredne izvršljivosti terjatve na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Grosupljem Z 36/2016 z dne 13.7.2016. 2. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da je sodišče napačno uporabilo določbe Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Razlaga njegovih določb, posebej 94. člena ZZK-1 je zmotna, nerazumljiva in pravno ni logična. Po mnenju pritožbe ne obstoji noben razlog, da izkazani postopek prisilne poravnave, preden je bil predmetni postopek začet, nima učinkov, ki jih sicer ureja omenjena določba. Pritožba očita absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Konkretni zemljiškoknjižni postopek je začel teči dne 13.7.2016 po uradni dolžnosti, na podlagi obvestila in sklepa o zavarovanju, ki ga je sodišče izdalo ob uporabi določbe 243. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ugotovljeno je, da je bil že prej, 8.7.2016, zoper nasprotnega udeleženca začet postopek insolventnosti - postopek poenostavljene prisilne poravnave in sicer s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem St 3152/2016 z dne 8.7.2016. 5. Nasprotni udeleženec (dolžnik iz sklepa o zavarovanju, ki v tej zadevi predstavlja podlago za vpis) je v ugovoru zoper sklep o dovolitvi vpisa trdil, da zaradi posledic začetka postopka prisilne poravnave, ki jih določa Zakon o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), zoper njega ni mogoče dovoliti vpisov v zemljiški knjigi. Glede na vsebino pritožbe očitno meni, da ob uporabi 94. člena ZZK-1 sodišče ne bi smelo dovoliti vpisa.

6. Pritožbeno sodišče se s tem ne strinja. Ne strinja se niti s stališčem izpodbijanega sklepa, da je potrebno določbo 94. člena ZZK-1 smiselno uporabiti (ugovoru ni ugodeno zato, ker je sodišče ugotovilo, da ne gre za vpis iz drugega odstavka 94. člena ZZK-1, za katerega bi bil začetek postopka prisilne poravnave lahko ovira za dovolitev vpisa). Določba 94. člena ZZK-1 se nanaša na učinke začetka stečajnega postopka ter med drugim v drugem odstavku določa, v katerih primerih je začetek tega postopka ovira za dovolitev vpisov v zemljiški knjigi, če je zemljiškoknjižno sodišče predlog za vpis prejelo po trenutku, od katerega učinkuje začetek stečajnega postopka. Določba je jasna in se ne nanaša na druge postopke insolventnosti. Ker je bil nad nasprotno udeleženko začet postopek poenostavljene prisilne poravnave in ne stečajni postopek, določbe 94. člena ZZK-1 v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Tako stališče je pritožbeno sodišče že zavzelo v sklepih CDn 8000000158/2011 z dne 10.1.2011 in CDn 78/2012 z dne 3.4.2012. Tudi sicer zakonodaja, še zlasti ZZK-1, v katerem je posebej poudarjeno načelo formalnosti postopka (glej 124. člen ZZK-1), ne predvideva ovir za dovolitev vpisa v primeru začetka prisilne poravnave, če so sicer izpolnjeni pogoji za vpis, ki jih opredeljuje 148. člen ZZK-1. 7. Iz zgornjih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161.člena ZZK-1).