Jedro

V 132. členu ZZZDR je določeno, da lahko sodišče z izvršilnim naslovom določeno preživnino na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Zavezanec mora dokazati, da so se njegove zmožnosti za preživljanje otrok bistveno spremenile in da ob upoštevanju zmožnosti drugega starša in potreb otrok ni več sprejemljivo, da mu je naloženo tako breme. Ko sodišče ugotovi, da so se okoliščine, pomembne za določitev višine preživninske obveznosti vsakega od zavezancev bistveno spremenile, znova določi preživnino v sorazmerju z (novo ugotovljenimi) zmožnosti vsakega od zavezancev in ob upoštevanju (novo ugotovljenih) otrokovih potreb.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v I. in III. točki izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo preživnino, določeno s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem P 225/2006 z dne 24. 5. 2007 in obvestilom o uskladitvi preživnine Centra za socialno delo ... z dne 31. 3. 2018 v višini 186,78 EUR mesečno, spremenilo in znižalo tako, da je tožeča stranka od 6. 6. 2018 dalje dolžna plačevati toženi stranki mesečno preživnino v višini 150 EUR, zmanjšano za že plačane zneske preživnine za čas od vložitve tožbe dalje, do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot to izhaja iz I. točke izreka. V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka (toženec), ki sodbo izpodbija v I. in III. točki izreka iz vseh pritožbenih razlogov. Z znižanjem preživnine se ne strinja. Odločilna dejstva, na katera se opira sodna odločitev, niso ugotovljena pravilno in popolno in nimajo podlage v izvedenem dokaznem postopku. Preživninske zmožnosti tožnika se z leti niso spremenile. Za razliko od obdobja prve določitve preživnine v letu 2007 je imel tožnik zadnja leta poleg redne službe popoldanski s. p., ki ga je zaprl šele po vložitvi tožbe v tem postopku. Gre zgolj za navidezni manever, saj tožnik dela vodovodnega in centralnega inštalaterstva še vedno opravlja po službi in med vikendi, na črno. Tožnikova izpoved ni prepričljiva in ji ne gre slediti. Logično je, da tožnik v času, ko je imel s. p., ni mogel zaslužiti zgolj do 200 EUR mesečno in ni delal v lastno izgubo. Iz tega naslova še vedno pridobiva dohodek v višini najmanj 500 EUR mesečno. Ne gre verjeti izpovedi, da bi tožnik orodje prodal, niti tega ni izkazal, prav tako ni izkazal zatrjevanih zdravstvenih težav. Izbris iz poslovnega registra po vložitvi tožbe je zgolj procesni manever tožnika, ki se je želel na takšen način pred sodiščem pokazati kot finančno šibka stranka. Tožnik tudi ni izkazal pravno relevantnih okoliščin v zvezi s prejemanjem plačila za vojaško pogodbeno rezervno sestavo. Ni izkazal, kolikšen znesek je v posameznem obdobju prejemal. Višino 150 EUR je zatrjeval, ne pa izkazal in sodišče je tožniku napačno sledilo. Sodišče je sklepalo o višini prejemkov na podlagi spletnih podatkov o plačilih, ki jih prejemajo pripadniki pogodbene rezervne sestave. Tožnik je zamolčal, da je bil v letu 2012 do 2013 na mirovni misiji ..., kjer je prejel lepo plačilo preko 10.000 EUR. Sodišče ne bi smelo upoštevati dejstva, da je tožnik ves denar iz naslova denarnih izplačil že porabil. Ni jasno, kako je sodišče ocenilo minimalne stroške toženčevega preživljanja na višino 550 EUR. Sodba v zvezi s tem nima odločilnih dejstev in je ni mogoče preizkusiti. Bistvene in trajnejše spremembe pri tožniku niso podane, tožnik je zmožen plačevati višjo preživnino, ki jo toženec nujno potrebuje. Preživninske potrebe toženca in preživninske zmožnosti njegove matere so se bistveno spremenile, toženčeve potrebe so se povečale, materino finančno stanje pa se je bistveno poslabšalo. Predlaga, da višje sodišče sodbo spremeni in tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrne, podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi navedlo pravilno materialnopravno podlago za odločitev. Povzelo je 129 in 129a. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) ter 132. člen ZZZDR, ki je odločilen za spremembo preživnine. Ta določa, da lahko sodišče z izvršilnim naslovom določeno preživnino na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Zavezanec mora dokazati, da so se njegove zmožnosti za preživljanje otrok bistveno spremenile in da ob upoštevanju zmožnosti drugega starša in potreb otrok ni več sprejemljivo, da mu je naloženo tako breme. Ko sodišče ugotovi, da so se okoliščine, pomembne za določitev višine preživninske obveznosti vsakega od zavezancev bistveno spremenile, znova določi preživnino v sorazmerju z (novo ugotovljenimi) zmožnosti vsakega od zavezancev in ob upoštevanju (novo ugotovljenih) otrokovih potreb.1

5. Upoštevaje navedeno materialnopravno izhodišče sodišče druge stopnje ugotavlja, da je utemeljena pritožbena navedba toženca, da v sodbi ni navedenih odločilnih dejstev glede sicer ugotovljenih minimalnih stroškov toženčevega preživljanja v višini 550 EUR. Sodišče druge stopnje tudi po uradni dolžnosti ugotavlja, da sodišče prve stopnje v sodbi ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, tako da bi bilo sodbo mogoče preizkusiti in je bilo treba zaradi absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

6. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da so se v času od prve določitve preživnine do sedaj premoženjske razmere tožnika in potrebe toženca trajno spremenile v tolikšni meri, da je treba v določenem obsegu spremeniti s sodno odločbo določeno preživninsko obveznost tožnika. Takšna ugotovitev je razlog (pogoj) za spremembo preživnine, saj gre za spremembo okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev.

7. Glede zmanjšanih preživninskih zmožnosti tožnika je neutemeljena pritožbena navedba, da dejansko stanje v tem delu ni pravilno ugotovljeno in da se preživninske zmožnosti tožnika z leti niso spremenile. Toženec izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje glede tega, vendar neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je izpovedi tožnika verjelo in nedokazana pritožbena navedba, da naj bi tožnik še vedno pridobival dohodek z vodovodnim in centralnim inštalaterstvom v višini najmanj 500 EUR mesečno, ne more izpodbiti pravilne dokazne ocene sodišča prve stopnje. Popoldanskega s. p. tožnik v času prve določitve preživnine ni imel, tudi v času odločanja o spremembi preživnine je bil ta že zaprt in je, kot že navedeno, dokazna ocena glede tega pravilna. Sodišče je tožniku verjelo, da je orodje prodal, da ima zdravstvene težave in s. p. nima več.

8. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je imel tožnik v času prve določitve preživnine plačo, prejemal je tudi plačilo za pogodbeno sodelovanje v rezervnem sestavu Slovenske vojske, ki ga sedaj ne prejema več. Navedba, da naj ta znesek ne bi bil dokazan, ni utemeljena. Tožnik je zatrjeval plačilo v višini 150 EUR. Sodišče je navedlo, da je splošno znano dejstvo, da pripadniki rezervnega sestava Slovenske vojske za pogodbeno sodelovanje prejemajo plačilo, o višini pa se je prepričalo z vpogledom na spletni strani Slovenske vojske. Tudi vpogled v spletne podatke je ustrezen dokaz in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.

9. Kot spremenjeno okoliščino oziroma bistveno spremembo na strani tožnika je sodišče upoštevalo navedeni znesek plačila za pogodbeno sodelovanje v rezervnem sestavu Slovenske vojske, glede na to, da znesek v višini 150 EUR predstavlja 20 % tožnikove sedanje plače. Drugih bistvenih sprememb na strani tožnika sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Ugotovilo je, da ima tožnik od leta 2010 še dodatno preživninsko obveznost do mlajšega sina, po drugi strani ima tudi mati toženca obveznost do dveh mlajših otrok. Sodišče je zato zaključilo, da je iz tega naslova na strani obeh staršev sicer prišlo do novih obveznosti, ki so jima zmanjšale preživninske zmožnosti v razmerju do toženca, vendar ne v tolikšni meri, da bi to opravičevalo znižanje preživnine na strani tožnika.

10. Glede matere toženca je sodišče nadalje ugotovilo, da se njene pridobitne zmožnosti niso spremenile na takšen način, da bi bilo to mogoče upoštevati pri odločitvi o tožnikovem zahtevku za znižanje preživnine. Toženec to ugotovitev izpodbija le s pavšalno trditvijo, da se je materino finančno stanje v zadnjih letih bistveno poslabšalo, kar ob prej navedeni ugotovitvi ne terja bolj podrobnega odgovora.

11. Sodišče je odločitev o znižanju preživnine utemeljilo s tem, da so se tožniku dohodki znižali za 20 % in je za takšen odstotek tudi znižalo preživnino (preživnino v višini 186 EUR je namreč znižalo na 150 EUR). Ob že navedenem materialnopravnem izhodišču takšen pristop ne more biti pravilen, saj je na ta način sodišče upoštevalo le zmanjšane zmožnosti tožnika, ne pa tudi povečanih potreb toženca, za katere je sicer navedlo, da jih je ugotovilo.

12. Razloge glede ugotovljenih zmanjšanih preživninskih sposobnosti tožnika je torej sodišče prve stopnje navedlo, ni pa navedlo ustreznih razlogov glede spremenjenih potreb toženca in odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti. Sodišče je sicer navedlo, da so se potrebe toženca povečale (na kar toženec v pritožbi utemeljeno opozarja), v sodbi pa ni razlogov o tem, kakšne so bile potrebe toženca v času določitve preživnine, ter o tem, za koliko so se te potrebe povečale.

13. Sodišče prve stopnje je navedlo le, da stroški toženca sedaj znašajo minimalno 550 EUR, naštelo je stroške, ki naj bi jih toženec imel, čeprav seštevek ni razumljiv, nato pa je povsem izostala navedba nadaljnjih odločilnih dejstev v primeru spremembe preživnine. Kot že navedeno, bi namreč sodišče moralo znova določiti preživnino v sorazmerju z (novo ugotovljenimi) zmožnostmi zavezancev in ob upoštevanju novo ugotovljenih potreb toženca ter o tem navesti ustrezne razloge. Teh v sodbi ni, saj je sodišče preživnino znižalo, kot že navedeno, za 20 %, za kolikor je ugotovilo, da se je znižal prihodek tožnika.

14. Zaradi navedenih razlogov je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da kršitve določb postopka glede na njeno naravo ne more odpraviti samo, saj bi bilo sicer prekomerno poseženo v pravico strank do pritožbe. Sodišče prve stopnje namreč v izpodbijani sodbi ni navedlo vrste odločilnih dejstev oziroma razlogov zanje. Po drugi strani vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje ne bo povzročila hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj je sodišče dokaze že izvedlo in bo postopek le dopolnilo ter nato v sodbi navedlo vsa odločilna dejstva.

15. V ponovljenem postopku naj sodišče v skladu z navedenim materialnopravnim izhodiščem ugotovi in navede vsa odločilna dejstva in razloge zanje, tako da bo sodbo mogoče preizkusiti.

16. Zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari je razveljavljen tudi stroškovni izrek. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Glej sodbo VSRS II Ips 333/2015 in sklep VSRS II Ips 26/2017.