U-I-69/97

8.1.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na zahtevo Mihe Vodenika, župana Občine Gornja Radgona, na seji dne 8. januarja 1998

s k l e n i l o :

Zahteva za oceno zakonitosti Odloka o začasnem financiranju javne porabe v Občini Gornja Radgona za leto 1997 (objavljen v lokalnem časopisu Prepih, Uradne objave Občine Gornja Radgona z dne 1.3.1997) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Predlagatelj v zahtevi navaja, da je Odlok o začasnem financiranju javne porabe v Občini Gornja Radgona za leto 1997 (v nadaljevanju: Odlok), ki ga je sprejel Občinski svet Občine Gornja Radgona na svoji 22. redni seji dne 6.2.1997 na predlog članice Občinskega sveta in predsednice Odbora za proračun, finance in premoženjske zadeve, v nasprotju s 33. členom Zakona o lokalni samoupravi, z 9. členom Zakona o financiranju občin in s 36. členom Statuta Občine Gornja Radgona. Izpodbijani Odlok naj bi po mnenju predlagatelja pomenil poseg v izvršilno funkcijo, ker prenaša pristojnosti za izvrševanje proračuna na predsednico Odbora za proračun, finance in premoženjske zadeve, ki je hkrati tudi članica občinskega sveta. Predlaga, da Ustavno sodišče izpodbijani odlok razveljavi.

2.Občinski svet Občine Gornja Radgona v svojem odgovoru na zahtevo z dne 9.4.1997 navaja, da je bil izpodbijani Odlok sprejet zato, da bi se preprečilo nadaljnje samovoljno razpolaganje s proračunskimi sredstvi, s katerimi je razpolagal župan v nasprotju z veljavnim Odlokom o proračunu za leto 1996.

3.Meni, da Občinski svet z določbami 14., 15., 16. in 21. člena Odloka, s katerimi opredeljujejo pooblastila župana v zvezi z izvrševanjem Odloka, ni kršil drugega odstavka 33. člena ZLS, ker da ta določba daje možnost predlagati proračun vsakemu članu občinskega sveta. Z izpodbijanim odlokom naj ne bi bila omejena županova splošna pooblastila za zastopanje in predstavljanje občine. Občinski svet še navaja, da župan ni zadržal objave izpodbijanega odloka na podlagi petega odstavka 33. člena ZLS in tudi ni poskrbel za objavo izpodbijanega Odloka. Za to je poskrbel predsednik Občinskega sveta, ki je v skladu s sklepom Občinskega sveta poslal sprejeti Odlok v objavo potem, ko župan ni sprožil postopka za ponovno odločanje na prvi naslednji seji občinskega sveta.

4.Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 63/95 - obv. razlaga, 68/96, 26/97 in 70/97) v petem odstavku 33. člena daje županu pravico vložiti zahtevo za oceno skladnosti splošnega akta občinskega sveta le, če je pred tem opravil določena dejanja, s katerimi naj bi občinski svet opozoril na neustavnost ali nezakonitost predpisa in dosegel, da bi občinski svet popravil morebitno neustavnost ali nezakonitost. Župan, ki je na podlagi četrtega odstavka 33. člena ZLS odgovoren za objavo občinskih predpisov, mora najprej zadržati objavo splošnega akta občinskega sveta, za katerega meni, da je neustaven ali nezakonit, navesti razloge za zadržanje in nato predlagati občinskemu svetu ponovno odločanje na prvi naslednji seji. Le če občinski svet ne upošteva predloga župana in vztraja pri svoji odločitvi, župan pa še vedno meni, da je sprejeti splošni akt neustaven ali nezakonit, lahko vloži zahtevo za oceno njegove skladnosti z Ustavo in zakonom. Še pred vložitvijo zahteve pa mora poskrbeti, da se sprejeti splošni akt objavi.

5.Iz zahteve, odgovora na zahtevo in prilog nesporno izhaja, da župan ni ravnal v skladu z navedenim petim odstavkom 33. člena ZLS. Ker župan ni izpolnil procesnih predpostavk, na podlagi katerih bi imel pravico vložiti zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti, je Ustavno sodišče njegovo zahtevo zavrglo.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Krivic in Jerovšek, ki sta dala odklonilno ločeno mnenje.

P r e d s e d n i k :

dr. Lovro Šturm

Odklonilno ločeno mnenje sodnika dr. Jerovška

Menim, da je večinsko stališče nepravilno. Samo dejstvo, da župan ni zadržal objavo splošnega akta občinskega sveta, za katerega meni, da je nezakonit ali neustaven, in ni predlagal ponovnega odločanja, ne moremo šteti za neizpolnjeno procesno predpostavko za oceno ustavnosti in zakonitosti pred Ustavnim sodiščem. Sploh ni nujno, da bi se pokazali znaki neustavnosti in nezakonitosti že v času, ko je zadržanje dopustno. Zato bi bilo nesprejemljivo vedno zahtevati predhodno izčrpanje instituta zadržanja po 33. členu ZLS. Institut zadržanja tudi ni pravno sredstva, katerega opustitev bi lahko županu odvzela zahtevo oziroma pobudo za oceno zakonitosti v konkretnem primeru. Namen ustavne presoje je vzpostavitev zakonitosti oziroma ustavnosti. Iskanje procesnih ovir v postopku pred Ustavnim sodiščem pa samo slabi pravno varnost in onemogoča vsakogar v njegovem poskusu doseči zakonito oziroma ustavno stanje. Zlasti pa bi moralo biti Ustavno sodišče zadržano pri omejevanju procesnih možnosti v primerih, ko se izpodbijajo akti o financiranju, ki zajemajo sredstva davkoplačevalcev, ki lahko tako posredno dosežejo vzpostavitev zakonitega stanja.

dr. Anton Jerovšek

Odklonilno ločeno mnenje sodnika Krivica

Sklep o zavrženju županove zahteve za oceno zakonitosti občinskega odloka o začasnem financiranju javne porabe za leto 1997, sprejet 8.1.1998, je po mojem mnenju napačen zato, ker bi bilo ob neizpolnjenosti procesnih predpostavk za županovo zahtevo treba njegovo vlogo obravnavati kot pobudo, saj zanjo nedvomno izkazuje pravni interes.

Vsaj v dveh nedavnih primerih je namreč Ustavno sodišče županu priznalo pravni interes za vložitev pobude: v sklepu št. U-I- 44/97 z dne 27.2.1997 (OdlUS VI, 30) trebanjskemu županu za izpodbijanje statutarne določbe o tem, da župan opravlja svoje delo poklicno, v sklepu št. 51/97 z dne 17.4.1997 (OdlUS VI, 53) pa tržiškemu županu za izpodbijanje odloka o občinskem proračunu.

V obeh gornjih primerih (v drugem primeru celo glede zelo podobnega akta) je bil torej županu pravni interes za vložitev pobude priznan, le da je bila potem pobuda po vsebini spoznana za neutemeljeno in zavrnjena. V tu obravnavanem primeru pa je očitno, da je bila pobuda povsem utemeljena in da bi ji bilo torej treba ugoditi - če bi bila seveda zadeva (vložena že 10.3.1997) obravnavana pravočasno, torej pred iztekom leta 1997, ko je izpodbijani odlok prenehal veljati. Izpodbijani prenos pristojnosti za izvrševanje odloka o začasnem financiranju od župana na članico občinskega sveta (predsednico odbora za proračun) je bil namreč po mojem mnenju očitno nezakonit, zato še posebej obžalujem, da izpodbijani odlok ni bil pred Ustavnim sodiščem obravnavan pravočasno in razveljavljen.

Matevž Krivic