Jedro

Tožnik zaradi sklenitve izvensodne poravnave v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo dovolilo spremembo tožbe z dne 28. 8. 2024 (sklep pod točko I izrekla). V točki II je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev: (1) da je Pogodba o ustanovitvi prodajne in nakupne opcije z dne 11. 5. 2016, sklenjena med pravdnima strankama, nična; (2) da je pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev pod odložnim pogojem v obliki notarskega zapisa SV 000/2018 z dne 18. 4. 2018, sklenjena med pravdnima strankama, nična in (3) za plačilo pravdnih stroškov. V točki III je zavrglo podredni tožbeni zahtevek: (1) za ugotovitev, da je pogodba z dne 11. 5. 2016, sklenjena med pravdnima strankama, nična, (2) da se pogodba z dne 18. 4. 2018 razveljavi in (3) za plačilo pravdnih stroškov. V točki IV je tožeči stranki naložilo v plačilo pravdne stroške tožene stranke v višini 1.547,62 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Tožeča stranka je vložila pritožbo zoper zavrnilni del sodbe (točka II izreka) zaradi zmotne uporabe prava. Predlaga razveljavitev oziroma spremembo sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku. Pritožbenih stroškov ne zaznamuje.

3.Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in zahteva plačilo stroškov pritožbenega postopka.

4.Še preden je pritožbeno sodišče pričelo z obravnavo zadeve, ga je tožena stranka obvestila o razrešenem sporu, ki je predmet pravde, zaradi sklenitve izvensodne poravnave. Navaja, da sta pravdni stranki 15. 9. 2025 v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa sklenili izvensodno poravnavo SV 000/25, ki jo prilaga. V prvem odstavku 5. člena poravnave je določeno, da so z njeno sklenitvijo razrešeni vsi spori med strankama, tudi obravnavani pod II Cp 636/2025, ter da bo vsaka stranka kot tožnik oziroma pritožnik o obstoju poravnave obvestila sodišče in umaknila tožbo/ pritožbo, oziroma da gre za že razsojeno stvar. Na tej podlagi obvešča sodišče, da spor pod II Cp 636/2025 šteje za že razsojeno stvar (319. člen ZPP),¹ ker ima poravnava, sklenjena v obliki izvršljivega notarskega zapisa, enak učinek, kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava (17. člen ZIZ² ). Predlaga še, naj sodišče tožeči stranki vrne preveč plačano sodno takso.

5.Tudi sodišče prve stopnje je obvestilo sodišče druge stopnje, da sta pravdni stranki dosegli sporazumno rešitev zadeve.³

6.Pritožbeno sodišče je o prejetem obvestilu tožene stranke in sklenjeni izvensodni poravnavi obvestilo tožečo stranko in jo pozvalo k izjavi.

7.Tožeča stranka je odgovorila, da umika tožbo. Če umik ne bi bil mogoč ali se tožena stranka z njim ne bi strinjala, predlaga, naj sodišče odloči o pritožbi. Sporoča, kam naj mu sodišče vrne preplačano takso.

8.Pritožba ni dovoljena.

9.Umik tožbe je mogoč le do konca glavne obravnave na prvi stopnji (prvi in drugi odstavek 188. člena ZPP). Pomislek tožnika, da na drugi stopnji umik tožbe ni več mogoč, je torej pravilen. Glede na prejeto procesno gradivo (obvestilo tožene stranke o sklenjeni izvensodni poravnavi in izjava tožnika, da zato umika tožbo) pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da za nadaljnje vodenje pritožbenega postopka tožnik nima več pravnega interesa. Iz izvensodne poravnave namreč izhaja, da sta se pravdni stranki v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa sporazumeli, da je s sklenitvijo poravnave z učinkom izvršljivosti in pravnomočnosti obravnavani spor med njima razrešen, da iz obravnavane pravde ali dejanskega stanja, ki izvira iz nje, nimata nobenih medsebojnih zahtevkov več, da se odpovedujeta potencialnim nadaljnjim zahtevkom, ki bi izhajali iz spornega razmerja, glede stroškov pa, da vsaka stranka v tej pravdi nosi svoje stroške ter se odpoveduje izterjavi dosojenih stroškov.⁴ Da je interes pritožnika za nadaljevanje (pritožbenega) postopka s sklenitvijo navedenega sporazuma odpadel, smiselno potrjuje njegova izjava o umiku tožbe.

10.Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali obstaja strankin interes za postopek. Pravni interes se kaže v tem, da bi morebitni uspeh s pravnim sredstvom pomenil določeno pravno korist za stranko oziroma izboljšanje njenega pravnega položaja. Ob izvensodni ureditvi spornega razmerja, ki je bilo predmet tožbenega zahtevka in pritožbenega postopka, in ob toženčevi odpovedi izterjavi v pravdi dosojenih pravdnih stroškov, po oceni pritožbenega sodišča vsebinska obravnava pritožbe tožnikovega položaja ne bi več izboljšala. Ker tožnik zaradi sklenitve izvensodne poravnave v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo, je pritožbo treba kot nedovoljeno zavreči (četrti odstavek 343. člena ZPP).

11.Pravni interes za pritožbo mora biti izkazan ves čas pritožbenega postopka, če slednji odpade med pritožbenim postopkom, pritožba ni več dovoljena.

12.Po povedanem je višje sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrglo.

13.Odločanje o stroških pritožbenega postopka je glede na sklenjeno izvensodno poravnavo odpadlo.

14.Odločanje o vlogi za vračilo sodnih taks je pridržano sodišču prve stopnje.

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.

2Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/1998 s spremembami.

3Dopis Okrajnega sodišča Cerknica z dne 25. 9. 2025.

4Člen 5 in 6 Notarskega zapisa notarke dr. A. A., SV 000/25 z dne 15. 9. 2025.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 343, 343/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.