Jedro

Kot utemeljeno opozarja pritožba, sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo, na katere konkretne okoliščine obravnavane zadeve je oprlo svojo odločitev, da cenilcu prizna nagrado za zelo zahtevno cenitev, temveč je zgolj pavšalno navedlo, da je nagrado cenilcu odmerilo na podlagi njegove zahteve, prvega odstavka 249. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in Pravilnika, nato pa odločilo, da cenilcu za izdelavo izvida na podlagi prvega odstavka 40. člena Pravilnika pripada 525,00 EUR. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa tako ne izhajajo razlogi o odločilnih dejstvih, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje zahtevnost izdelave cenitve (očitno) ocenilo kot zelo zahtevno in cenilcu v zvezi z izdelavo pisne cenitve priznalo nagrado, ki presega osnovno nagrado v višini 350,00 EUR. Odločitve sodišča prve stopnje v zvezi s tem zato ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka razveljavi glede odmere nagrade v višini 175,00 EUR ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom pod točko I izreka sodnemu cenilcu odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 706,52 EUR. Pod točko II izreka je ugotovilo, da cenilec ni zavezanec za DDV. Pod točko III izreka je odločilo, da plačilo skupnega zneska izvrši skupna finančno računovodska služba sodišča iz sredstev predujma, ki ga je založila upnica. Pod točko IV izreka je odločilo, da se nagrada cenilcu nakaže na njegov transakcijski račun. Pod točko V izreka pa je odločilo, da se plačilo izvede v 45 dneh po pravnomočnosti tega sklepa.

2. Zoper točko I izreka, in sicer glede dela, ki presega znesek cenilcu odmerjene nagrade in nadomestila za stroške v skupni višini 531,52 EUR (tj. glede 175,00 EUR), se je pravočasno pritožila upnica. Navedla je, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni posebej obrazložilo okoliščin, ki bi narekovale odmero nagrade za zelo zahtevno cenitev. Izpostavila je, da iz samega cenitvenega poročila ne izhaja, da je izdelava cenitve zahtevala poglobljen študij primera in obsežnejše analize, saj cenitev obsega zgolj sedemnajst strani, tudi spis pa ni daljši od 100 strani, zato meni, da je 350,00 EUR primerna nagrada cenilcu za pisno izdelavo cenitve. Sodišču druge stopnje je predlagala, da točko I izreka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da sodnemu cenilcu odmeri nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 531,52 EUR. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Sodni cenilec je v odgovoru na pritožbo navedel, da se ne strinja s pritožbo, saj je šlo v obravnavanem primeru za objekt z osmimi stanovanji, kar zagotovo ni primerljivo npr. z oceno ene garaže 15 m², ki spada v skupino enostavne zadeve (350,00 EUR). Menil je, da je opredelitev izdelane cenitve kot zelo zahtevne korektna. Stroškov odgovora na pritožbo ni priglasil. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sporno je, ali je cenilec za pisno izdelavo cenitve nepremičnine z ID znakom parcela ... 1357/4, ki jo je izdelal 6. 6. 2022, na podlagi prvega odstavka 40. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list št. 84/2018, 148/2021; v nadaljevanju: Pravilnik) upravičen zgolj do osnovne nagrade v višini 350,00 EUR, kot to v pritožbi zatrjuje upnica, ali do nagrade za zelo zahtevno cenitev v višini 525,00 EUR, kot je to priglasil cenilec in kot mu je priznalo tudi sodišče prve stopnje.

6. Odgovor na vprašanje je odvisen od presoje zahtevnosti izdelave cenitve, pri čemer sodišče zahtevnost izdelave cenitve ugotavlja zlasti glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo cenitve, čas, ki ga ima cenilec na voljo, da cenitev pripravi, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet cenitve, ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega cenilca (prvi odstavek 42. člena Pravilnika).

7. Kot utemeljeno opozarja pritožba, sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo, na katere konkretne okoliščine obravnavane zadeve je oprlo svojo odločitev, da cenilcu prizna nagrado za zelo zahtevno cenitev, temveč je zgolj pavšalno navedlo, da je nagrado cenilcu odmerilo na podlagi njegove zahteve, prvega odstavka 249. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in Pravilnika, nato pa odločilo, da cenilcu za izdelavo izvida na podlagi prvega odstavka 40. člena Pravilnika pripada 525,00 EUR. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa tako ne izhajajo razlogi o odločilnih dejstvih, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje zahtevnost izdelave cenitve (očitno) ocenilo kot zelo zahtevno in cenilcu v zvezi z izdelavo pisne cenitve priznalo nagrado, ki presega osnovno nagrado v višini 350,00 EUR. Odločitve sodišča prve stopnje v zvezi s tem zato ni mogoče preizkusiti.

8. Navedena kršitev je narekovala razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu (tj. glede zneska 175,00 EUR) in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP in 15. členom ZIZ). V tem bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o utemeljenosti zahtevka cenilca za plačilo nagrade za izdelavo zelo zahtevne pisne cenitve in v zvezi s tem ugotoviti, ali je cenitev mogoče opredeliti kot zelo zahtevno in je cenilec zanjo upravičen do plačila celotne priglašene nagrade v višini 525,00 EUR, ali pa cenitev ne dosega takšnega standarda zahtevnosti in je cenilec za pisno izdelavo cenitve upravičen le do plačila 350,00 EUR (kolikor mu je že bilo pravnomočno priznano). Pri tem bo moralo izhajati iz navedb cenilca o tem, zakaj naj bi cenitev izpolnjevala standard zelo zahtevne cenitve (tj. ker je bil predmet cenitve večstanovanjski objekt z osmimi stanovanji), in zahtevnost izdelave cenitve presoditi z vidika kriterijev iz prvega odstavka 42. člena Pravilnika, svojo odločitev pa ustrezno obrazložiti.