Jedro

Za presojo statusa upravičenca je pomemben čas odvzema lastninske pravice in ne čas odvzema pravice uporabe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2166/2002-25 z dne 20.2.2002 se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba Ministrstva ... z dne 9.5.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 9.5.2000. Z njo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper delno odločbo Upravne enote Z. ob S. z dne 10.12.1999, s katero je upravni organ prve stopnje zavrnil zahtevek tožnika za vračilo stavbnega zemljišča parc. št. 255/1 in 224 k.o. L. pri Z. Zemljišče je bilo nacionalizirano I.C. st. na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih gradb in gradbenih zemljišč (ZNNZGZ). Na obeh zemljiščih je I.C. st. izgubil lastninsko pravico, pridobil pa pravico uporabe. Po njegovi smrti je pravico uporabe podedovala M.C., ki ji je bila pravica uprabe na zemljišču parc. št. 225/1, v izmeri 9584 m2 odvzeta za odločbo SO Z. ob S. z dne 1.3.1973, izdano na podlagi Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe. Po smrti M.C. je pravico uporabe parc. št. 224 podedoval tožnik, njemu pa je bila z odločbo SO Z. ob S. z dne 10.7.1981, izdano na podlagi Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, odvzeta iz uporabe. Del parcele 224 v izmeri 1640 m2 se je že pred tem pripojil k parc. št. 225/1, ki je bila odvzeta M.C. leta 1973, tako da je bila celotna parcela 224 odvzeta iz uporabe.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe med drugim navaja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita. I.C. st. je po nacionalizaciji ostala pravica uporabe, ki je vsebovala lastninska upravičenja in bila tudi predmet dedovanja. Zato ni upravičenec po ZDen. Njegovima pravnima naslednikoma pa je bila pravica uporabe odvzeta v letih 1973 in 1981, in to na podlagi predpisov, ki niso našteti v 3. členu ZDen in na padejo v časovni okvir 4. člena ZDen. Določena pa jima je bila tudi odškodnina. Zato tudi tožnik ne more biti denacionalizacijski upravičenec.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi vseh treh pritožbenih razlogov.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi v celoti ugodi. Ne navaja, da so bile nepremičnine odvzete na podlagi predpisa, ki je veljal v času, na katerega se v 3. členu in drugih sklicuje Zakon o denacionalizaciji. Kasnejši odvzem iz uporabe je bil zgolj formalnost. Sicer pa leto odvzema iz uporabe niti ni bistveno.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

Med upravnim sporom je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi, št. U-I-130/01-18 z dne 23.5.2002, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 54/2002, zavzelo stališče, da je upravičenost do denacionalizacije, glede na določbo 3. člena ZDen, odvisna od časa podržavljenja stavnega zemljišča in ne časa njegovega odvzema iz posesti. Vezati pravico do denacionalizacije na čas odvzema iz posesti bi pomenilo odvzeti pravico do denacionalizacije vsem tistim, ki jim je bilo stavbno zemljišče podržavljeno leta 1958, vzeto iz posesti pa šele po letu 1963 oziroma po letu 1968. Iz določbe 32. člena ZDen ne izhaja, da tisti, ki so dobili izplačano odškodnino za iz posesti odvzeto stavbno zemljišče (oziroma za odvzem pravice uporabe na tem zemljišču), po navedenem obdobju ne bi mogli biti upravičenci po ZDen. Stališče ustavnega sodišča v navedeni odločbi je tudi, da bi moral od uveljavitve ZDen dalje, v primerih, ko je bila odvzeta pravica uporabe, na zemljišču, upravičenec do denacionalizacije biti tudi tisti, ki mu je bila pravica odvzeta, in to ne glede na to, ali je bil to prejšnji lastnik ali celo tisti, ki je pravico uporabe od prejšnjega lastnika pridobil na podlagi pravnega posla ali z dedovanjem.

Glede na navedeno in upoštevaje dejansko stanje navedeno v odločbi tožene stranke in v izpodbijani sodbi, je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe ZDen. Zato je pritožbeno sodišče, na podlagi določbe 3. točke 2. odstavka 77. člena Zakona o upravnem sporu, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odpravilo odločbo tožene stranke. Tožena stranka bo morala zadevo ponovno obravnavati, pri tem pa bo vezana na pravno mnenje in stališče pritožbenega sodišča, navedeno v tej sodbi.