Jedro

V prvem odstavku 69. člena ZUS je bilo določeno, da v primerih, če prvostopni organ ne odloži izvršitve upravnega akta na podlagi drugega odstavka 30. člena ZUS, lahko tožnik iz enakih razlogov zahteva odložitev izvršitve upravnega akta od sodišča. ZUS je torej na poseben način urejal odložitev izvršitve upravnega akta v zvezi s tožbo v upravnem sporu, in sicer do pravnomočne odločitve o izpodbijanem upravnem aktu - izvršilnemu naslovu. ZUS zoper odločitev za izvršbo prvostopnega upravnega organa o odložitvi izvršbe po drugem odstavku 30. člena ZUS ni dopuščal pritožbe v upravnem postopku in tudi ne tožbe v upravnem sporu, temveč je v prvem odstavku 69. člena ZUS določal posebno ureditev, namreč novo zahtevo tožnika, naslovljeno na upravno sodišče, da odloči o tem, ali se izvršitev upravnega akta zadrži.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 4. 11. 2003. Z navedeno odločbo je tožena stranka v ponovnem postopku zavrnila tožnikovo pritožbo v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje, U 1653/2002-20 z dne 5. 9. 2003 zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 15. 1. 1999, s katero je ta prvostopni organ zavrnil tožnikovo zahtevo za odložitev izvršbe za izvršitev dokončne odločbe Upravne enote Ljubljana, Sektorja za upravne notranje zadeve z dne 19. 1. 1996 o odvzemu orožja.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ugotavlja, da je v obravnavanem primeru predmet upravnega spora odločba tožene stranke o zavrnitvi tožnikove pritožbe zoper odločbo prvostopnega organa o zavrnitvi tožnikove zahteve za odložitev izvršbe. Zato tožnik v tem upravnem sporu ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na pravnomočno odločbo o odvzemu orožja z dne 19. 1. 1996. Ker je odločba upravne enote o odvzemu orožja z dne 19. 1. 1996 postala pravnomočna v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS, I Up 451/01 z dne 30. 8. 2001, niso izpolnjene procesne predpostavke za odložitev izvršbe na podlagi določbe drugega odstavka 30. člena ZUS. Zaradi pravnomočnosti odločbe o odvzemu orožja je po presoji sodišča prve stopnje tudi prenehal tožnikov pravni interes za odložitev izvršbe, saj se njegov pravni položaj ne more več spremeniti, ker predlagana odložitev izvršitve upravnega akta po ZUS ni več mogoča. V pritožbi zoper izpodbijani sklep tožnik ponavlja tožbene navedbe. Meni, da je mogoče v obravnavanem primeru kot nesporno ugotoviti, da izkazuje pravni interes v tem postopku. Z izvršitvijo sicer pravnomočne odločbe tožene stranke bo nesporno poseženo v njegove lastne pravice in pravne koristi oziroma pravni položaj ter bi zato ugoditev njegovi tožbi privedla do spremembe njegovega pravnega položaja. Sama pravnomočnost navedene odločbe prvostopnega organa z dne 19. 1. 1996 pa ne more vplivati na to, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odložitev izvršbe na podlagi določbe drugega odstavka 30. člena ZUS. Odložitev izvršbe na podlagi določbe drugega odstavka 30. člena ZUS namreč v vsakem primeru predpostavlja, da že obstaja pravnomočna odločba, saj je izvršba možna le na podlagi pravnomočne odločbe, sicer pa ne. Pritožbenemu sodišču predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) obravnava tožnikovo pritožbo, ki je bila vložena pred uveljavitvijo ZUS-1, kot pritožbo po ZUS-1, saj gre za zavrženje tožbe, zoper tak sklep sodišča pa je pritožba dopustna tudi po drugem odstavku 82. člena ZUS-1. Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna, vendar iz drugih razlogov kot jih navaja prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu.

Po določbi drugega odstavka 30. člena ZUS je lahko tožnik pri organu pristojnemu za izvršbo (praviloma je to prvostopni organ, glej določbe ZUP), vložil zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodne odločbe, v kateri je moral izkazati obstoj predpisanih pogojev za odložitev izvršitve. O tej zahtevi je moral prvostopni organ odločiti v 7 dneh (tretji odstavek 30. člena ZUS). V prvem odstavku 69. člena ZUS pa je bilo določeno, da v primerih, če prvostopni organ ne odloži izvršitve upravnega akta na podlagi drugega odstavka 30. člena ZUS, lahko tožnik iz enakih razlogov zahteva odložitev izvršitve upravnega akta od sodišča. ZUS je torej na poseben način urejal odložitev izvršitve upravnega akta v zvezi s tožbo v upravnem sporu, in sicer do pravnomočne odločitve o izpodbijanem upravnem aktu - izvršilnemu naslovu. ZUS zoper odločitev za izvršbo prvostopnega upravnega organa o odložitvi izvršbe po drugem odstavku 30. člena ZUS ni dopuščal pritožbe v upravnem postopku in tudi ne tožbe v upravnem sporu, temveč je v prvem odstavku 69. člena ZUS določal posebno ureditev, namreč novo zahtevo tožnika, naslovljeno na upravno sodišče, da odloči o tem, ali se izvršitev upravnega akta zadrži. Ker torej sodno varstvo v upravnem sporu zoper odločitev za izvršbo prvostopnega upravnega organa, izdane na podlagi drugega odstavka 30. člena ZUS, ni bilo predvideno, bi bilo treba tožbo iz tega razloga zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka 34. člena ZUS. Prvostopno sodišče je tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZUS, vendar to na pravilnost njegove odločitve (zavrženje tožbe) ni vplivalo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje iz razlogov, navedenih v tem sklepu.