Jedro

Sodni izvedenec je ocenil, da je udeleženka zaradi bolezni nesposobna kontrolirati svoje vedenje in ravnanje, torej tudi svoje ravnanje v zvezi z medikamentalnim zdravljenjem. Njeno ravnanje vodijo trenutni impulzi, zaradi česar lahko stori kazniva dejanja. Brez ustreznega zdravljenja bi se simptomatika bolezni še poglabljala in bi bila nevarnost za udeleženkino zdravje še večja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi določb Zakona o duševnem zdravju (Ur. l. RS, št. 77/08, v nadaljevanju ZDZdr) odločilo, da se udeleženka zadrži na zdravljenju brez privolitve na varovanem oddelku Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana za čas dveh tednov, najdalj do 13.1.2017. Ugotovilo je, da je bil udeleženkin sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez sklepa sodišča utemeljen.

2. Pritožuje se udeleženka. Navaja, da se je pripravljena zdraviti v bolnišnici, vendar ne na zaprtem oddelku. Tam se počuti utesnjeno in je zato nemirna; zdravljenje je zato daljše, kot bi bilo sicer. Trdi, da ni nevarna, ne sebi ne drugim.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, na oddelku pod posebnim nadzorom, je prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. čl. Ustave RS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. čl. Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. čl. Ustave RS). Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve je zato dopustno le v izjemnih primerih, ko so izkazani z 39. čl. ZDZdr predpisani pogoji. Ti pogoji, ki jih povzema tudi sodišče prve stopnje, so podani v primeru: – če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; – če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; – če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih sodišče začne, ko prejme obvestilo o sprejemu osebe oz. izve za sprejem (61. čl. ZDZdr).

5. Na podlagi udeleženkine izpovedbe in izvedenskega mnenja je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pri udeleženki podana shizoafektivna motnja. Je v privzdignjeni fazi bolezni; zaradi razvrtosti je nezmožna kontrolirati svoje vedenje in ravnanje. Ogroža svoje zdravje, ker je opustila terapijo in s tem povzročila ponoven izbruh bolezni (gre za udeleženkino peto hospitalizacijo). V takem stanju je bila pred hospitalizacijo konfliktna do bližnjih in je grozila, da bo skočila v Ljubljanico. Udeleženka je v svoji izpovedbi potrdila, da je prenehala jemati zdravila in da so ji zdravila po nepotrebnem povišali, v pritožbi pa svojega donosa do jemanja medikamentov ne omenja. Sodni izvedenec je ocenil, da je udeleženka zaradi bolezni nesposobna kontrolirati svoje vedenje in ravnanje, torej tudi svoje ravnanje v zvezi z medikamentalnim zdravljenjem. Njeno ravnanje vodijo trenutni impulzi, zaradi česar lahko stori kazniva dejanja. Brez ustreznega zdravljenja bi se simptomatika bolezni še poglabljala in bi bila nevarnost za udeleženkino zdravje še večja. Zdravljenje je zaradi udeleženkine neuvidevnosti in nekritičnosti do lastnega zdravstvenega stanja mogoče zagotoviti samo z namestitvijo na oddelku pod posebnim nadzorom. Gre za edino obliko bivanja in zdravljenja, s katero je mogoče zagotoviti nujno potrebno terapijo in eliminirati udeleženkino ogroženost. Zdravljenje izven oddelka pod posebnim nadzorom ne pride v poštev, ker z drugimi oblikami pomoči in brez stalnega nadzora udeleženkine nevarnosti sami sebi ni mogoče odvrniti. Razlogi za zdravljenje udeleženke na oddelku pod posebnim nadzorom so torej podani.

6. V pritožbi udeleženka navaja, da se je pripravljena zdraviti, vendar ne na zaprtem oddelku, kjer se počuti utesnjeno in je nemirna. Pritožbeno sodišče ji verjame. Ker pa gre za začasen ukrep, ki bo trajal relativno kratek čas, imajo pričakovani rezultati zdravljenja prednost pred udeleženkinim slabim počutjem na zaprtem oddelku. Ni ji mogoče pritrditi, da bo zdravljenje daljše kot bi bilo sicer. Redna in pravilna terapija, ki jo je mogoče zagotoviti le na odrejen način, je namreč tista, ki bo, po pričakovanju izvedenca, v relativno kratkem obdobju dveh tednov privedla do udeleženkine kritičnosti do zdravstvenega stanja in zagotovila udeleženkino obvladovanje lastnega ravnanja. Pritožničine želje po bivanju na odprtem oddelku zato ni mogoče upoštevati in je nujno, da se z odrejeno obliko zdravljenja sprijazni. Šele z iztekom obdobja, ki ga je izvedenec ocenil za nujno potreben čas zdravljenja pod posebnim nadzorom, bodo rezultati zdravljenja omogočili zdravljenje brez posebnega nadzora. Če bi se to zgodilo pred 13.1.2017, bo udeleženka iz varovanega oddelka odpuščena pred iztekom tega roka; trajanje ukrepa ni fiksno določeno, ampak le omejeno s skrajnim rokom (prvi odstavek 71. čl. ZDZdr).

7. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi druge točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 30. čl. ZDZdr in 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku pritožba zavrnjena.