Jedro

Za dediča ni mogoče razglasiti nekoga, ki ob izdaji sklepa o dedovanju ni več živ.

Na sposobnost biti stranka mora paziti sodišče po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem K.L. (v nadaljevanju zapustnik) spada 1/8 nepremičnin parc. št. *9/0, 52/1, 52/2, 53/0, 55/1, 56/1 in 56/2, vse k.o. F. (točka I. izreka). Kot dediče naknadno najdenega premoženje je razglasilo dediče pokojnih zapustnikovih sester M.L., I.L., Š.L., dediče pokojnih zapustnikovih bratov F.L., A.L., L.L., in dediče pokojnega zapustnikovega nečaka V.S. (točka II. izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje zapustnikov nečak L.L.. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje pridobiti izjave dedičev o odpovedi ali sprejemu dediščine. Nepremičnine, ki so predmet dedovanja, koristi sam. Ostalih dedičev ne pozna. Izpodbijani sklep je nerazumljiv glede deležev. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je Okrajno sodišče v Mariboru s sklepom I D 1213/2014 z dne 22. 12. 2015 spremenilo svoj sklep o dedovanju po pokojni M.L. z dne 17. 12. 2015. Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo, da je T.L. (žena zapustnikovega brata F.L.) umrla v letu 2014 in sta dediča po njej sin F.L. in hči M.H. ter M.H. ni pozvalo k podaji dedne izjave. Prav tako je sodišče prve stopnje spregledalo, da se je D.M. v zapuščinskem postopku Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah D 160/2001 (enako v zapuščinskih postopkih Okrajnega sodišča v Mariboru I D 1213/2014 in I D 550/2014) odpovedal dedovanju pozneje najdenega premoženja. Po pokojni zapustnikovi sestri Š.L. zapuščinski postopek še ni zaključen. Nadalje je sodišče prve stopnje spregledalo, da je dedinja po pokojnem zapustnikovem bratu A.L. tudi R.S. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v nadaljevanju so uporabljene na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

5. S sklepom o dedovanju po zapustniku z dne 30. 4. 1968 so bili kot njegovi dediči razglašeni zapustnikove sestre M.L., I.L., Š.L., zapustnikovi bratje F.L., A.L., L.L. in zapustnikov nečak V.S., vsak do 1/7 zapuščine. Vsi navedeni so po izdaji sklepa o dedovanju in do izdaje izpodbijanega dodatnega sklepa o dedovanju že umrli, zato je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ugotavljalo, kdo so njihovi dediči, kot izhaja iz pribavljenih sklepov o dedovanju po pokojnih dedičih (C 1 - C 12).

6. Pritrditi je pritožbenim navedbam, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je Okrajno sodišče v Mariboru s sklepom I D 1213/2014 z dne 22. 12. 2015 (C 12) spremenilo svoj sklep o dedovanju po pokojni zapustnikovi sestri M.L. z dne 17. 12. 2015 (C 11). Sklepa z dne 17. 12. 2015 tako ni mogoče upoštevati, saj ni več v veljavi, temveč je treba kot dediče v tem postopku namesto pokojne M.L. razglasiti le dediče, kot so bili razglašeni s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru I D 1213/2014 z dne 22. 12. 2015. 7. Prav tako je pritrditi pritožbenim navedbam, da izrek sklepa ni jasen, saj sodišče prve stopnje ni ugotovilo, koliko znaša delež posameznega (z izpodbijanim sklepom razglašenega) dediča na naknadno najdenem premoženju, temveč je v sklepu zgolj povzelo, koliko so znašali deleži pokojnih dedičev, ki so bili kot dediči razglašeni s sklepom z dne 30. 4. 1968, nato pa je povzelo, koliko so znašali deleži s tem sklepom razglašenih dedičev v zapuščinskih postopkih po pokojnih dedičih, kot izhaja iz pribavljenih sklepov (C 1-C 12). Sodišče prve stopnje bi moralo izračunati, koliko znaša delež posameznega (z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju razglašenega) dediča na naknadno najdenem premoženju.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da sta bila kot dediča po pokojnem zapustnikovem bratu F.L. s sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah D 165/98 z dne 7. 12. 1998 razglašena pokojnikova vdova T.L. (rojena 24. 9. 1928) in pokojnikov sin F.L. (točka II. 2. izreka). Spregledalo pa je, da je T.L. umrla dne 17. 12. 2014, kot izhaja iz podatkov Centralnega registra prebivalstva RS. Prav tako je kot dedinjo razglasilo pokojno zapustnikovo sestro Š.L. (točka II. 4. izreka). Za dediča ni mogoče razglasiti nekoga, ki ob izdaji sklepa o dedovanju ni več živ(1) (čeprav je preživel zapustnika) in nima sposobnosti biti stranka (prvi odstavek 76. člena ZPP(2))(3). Na sposobnost biti stranka mora paziti sodišče po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Poleg tega pa mora sodišče v zapuščinskih postopkih po uradni dolžnosti ugotoviti, kdo so zapustnikovi dediči (164. člen ZD).

9. Sodišče mora torej pred izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po uradni dolžnosti preveriti, ali so (vse) osebe, ki jih razglasi za dediče, še žive, in ugotoviti, kdo so njihovi dediči, če so dediči med zapuščinskim postopkom umrli.

10. Sodišče druge stopnje je glede na povedano ugodilo pritožbi, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo v nov postopek sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP). Ugotovljenih kršitev v zvezi s sposobnostjo biti stranka ni moglo samo odpraviti.

11. V novem postopku naj sodišče prve stopnje odpravi ugotovljene kršitve. Podrobnejši napotki za delo izhajajo iz prej navedenega.

Op. št. (1) : Dedna pravica v takem primeru preide na njegove dediče (134. člen ZD v zvezi s 125. členom ZD). ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča. Op. št. (2) : Pravdna stranka je lahko vsaka fizična in pravna oseba.

Op. št. (3) : Tako tudi VSL sklep I Cp 2975/2008 z dne 4. 3. 2009, VSM sklep I Cp 485/2006 z dne 7. 11. 2006.