Jedro

Tožnica je pregled sistema z izvedencem računalniške stroke predlagala v dokaz trditev glede vdora v računalniški sistem, oziroma trditve, da so v ta sistem lahko vstopale in uporabljale aplikacijo tudi tretje osebe, ki bi lahko posredovale napačne podatke (torej zaradi dokazovanja pomembnega dejstva, ki bi sodišče lahko privedlo do sklepa, da tožnica ni bila tista, ki je posredovala napačne podatke). Iz tega razloga ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se ni potrebno opredeliti do navedb o nezakonitem vdoru v njen računalnik. Ocena nepotrebnosti dokaza s postavitvijo izvedenca zato v obravnavani zadevi pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in s tem kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v I. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 1. 2013, da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo, jo za čas od podaje izredne odpovedi do reintegracije prijaviti v socialna zavarovanja, ji obračunati bruto mesečne plače, kot če bi delala, odvesti davke in prispevke ter ji izplačati neto zneske plač skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila in regres za letni dopust. V II. točki izreka je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje pravdne stroške.

Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami). Navaja, da je odpoved podana prepozno, saj očitek tožnice temelji na zapisniku ZPIZ z dne 20. 11. 2012. Tožena stranka se je z očitkom posredovanja nepravilnih podatkov ZPIZ seznanila neposredno po prejemu zapisnika ZPIZ in po prejemu njihovih pojasnil. Zato je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka s kršitvijo in storilcem lahko seznanila šele po opravljenem zagovoru. Tožena stranka na zagovoru tožnice ni izvedela ničesar novega glede kršitve in storilca. Trdi, da očitane kršitve ni storila, saj je prišlo do vdora v sistem, pri čemer so programsko opremo imeli nameščeni tudi drugi zaposleni. Pri oddaji podatkov za M4/M8 obrazce gre za oddajo v paketu, zato je do sprememb podatkov prišlo zaradi vdora tretjih oseb. Tožnica je v potrditev svojih navedb predlagala izvedenca ustrezne stroke, ki bi pregledal programsko opremo in ugotovil, kdo od zaposlenih je vstopal v sistem. Sodišče prve stopnje je dokazni predlog zavrnilo, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Uveljavlja povrnitev stroškov pritožbe.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka ocenjuje, da so navedbe pritožnice neutemeljene in predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je tožena stranka zamudila rok za podajo izredne odpovedi. Tožena stranka je v odpovedi z dne 2. 1. 2013 navedla dva razloga: kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, ter, naklepno ali iz hude malomarnosti storjena hujša kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Po drugem odstavku 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji) mora pogodbena stranka podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pogodbena stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon. Trenutek ugotovitve razloga za izredno odpoved nastopi, ko delodajalec ugotovi, da konkretno ravnanje delavca predstavlja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki pomeni utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prepričljiva je izpoved pomočnice ravnatelja A.A., da so 20. 11. 2012 toženi stranki poslali zapisnik o opravljeni reviziji, iz katerega izhaja, da so napačno izračunani zneski za tožnico in še za eno delavko. Ker iz tega poročila ravnatelj ni uspel razbrati, ali gre za naklepno dejanje oziroma za načrtno ponarejanje številk ali za zmoto, je prosil pričo, naj preveri pri revizorki. Priča A.A. je pojasnilo ZPIZ prejela dne 3. 12. 2012 po elektronski pošti. Tega dne je tožena stranka izvedela, da očitno ne gre za napako, ampak za načrtno izpeljane napačne podatke. Navedeno pa se je potrdilo na zagovoru delavke, ko je tožnica navedla, da je bila pri reviziji res ugotovljena napaka pri vnosu in se je takoj tudi korigirala. Iz ugotovljenega dejanskega stanja tako nedvomno izhaja, da tožena stranka 20. 11. 2012 še ni mogla ugotoviti, da obstaja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, kot to trdi pritožnica. Ali je bilo to s podajo pisnega zagovora 21. 12. 2012 ali morda že 3. 12. 2012 pa na pravilnost presoje o pravočasnosti odpovedi ne vpliva.

Sodišče je dolžno izvesti tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi (213. člen ZPP). Na podlagi določb 278. člena ZPP sodišče z dokaznim sklepom sprejme ali zavrne dokazne predloge strank, pri čemer mora sodišče v sklepu, s katerim zavrne izvedbo dokaza, navesti, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo (drugi odstavek 287. člena ZPP). Če tega ne stori v samem sklepu, je sodišče dolžno razloge za zavrnitev predlaganega dokaza pojasniti v končni odločbi.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi 21. 3. 2014 sprejelo dokazni sklep, s katerim ni ugodilo dokaznemu predlogu tožnice za postavitev izvedenca, pri čemer pa ni podalo vsebinske obrazložitve razloga za zavrnitev. Razloge za zavrnitev dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca je sodišče prve stopnje navedlo v obrazložitvi sodbe, ti razlogi pa niso vsebinsko sprejemljivi. Sodišče po citirani določbi 212. člena ZPP veže načelna dolžnost, da izvede predlagane dokaze, zato morajo obstajati ustavno sprejemljivi razlogi za zavrnitev njihove izvedbe. Pravico do izvedbe dokazov lahko sodišče sicer omeji tudi takrat, ko so ti nepotrebni, vendar se takšna odločitev ne sme pretvoriti v tako imenovano vnaprejšnjo dokazno oceno. Sodišče prve stopnje pa dokaza ni izvedlo prav zato, ker ne bi mogel spremeniti dokazne ocene, ugotovljene na podlagi izvedbe dokaza z listino (poročilo o reviziji z dne 20. 11. 2012) in izpovedi B.B.. V konkretnem primeru je tožnica pregled sistema C., po potrebi z izvedencem računalniške stroke, predlagala že v pripravljalni vlogi z dne z dne 18. 12. 2013. Postavitev izvedenca je predlagala v dokaz trditev glede vdora v sistem C., oziroma da so v ta sistem lahko vstopale tudi tretje osebe in aplikacijo uporabljale ter bi lahko posredovale napačne podatke. Torej zaradi dokazovanja pomembnega dejstva, ki bi sodišče lahko privedlo do sklepa, da tožnica ni bila tista, ki je posredovala napačne podatke, kot je navedla v svoji izpovedi. Iz tega razloga ni pravilno stališče sodišča, da se ni potrebno opredeliti do navedb o nezakonitem vdoru v njen računalnik, ker naj to ne bi bilo povezano z očitanimi kršitvami.

Ocena nepotrebnosti dokaza s postavitvijo izvedenca zato v obravnavani zadevi pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in posledično kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP), v katerem bo izvedlo predlagani dokaz z izvedencem.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.