Jedro

Pravnomočnih sklepov ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi. Pravni učinek pravnomočnosti je v tem, da izdane odločbe ni mogoče nadomestiti z novo odločbo, s katero bi se odpravila, razveljavila ali spremenila prejšnja odločba, in tudi če bi bila pravnomočna odločba napačna in tako nezakonita, ima takšna pravnomočna odločba pravni učinek vse dotlej, dokler ni na zakonit način razveljavljena.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče dovolilo udeležbo P.R. v zemljiškoknjižnem postopku Dn 1 - sedaj Dn 2 (1. točka izreka). Ugovor drugega udeleženca P.R. zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani Dn 1, z dne 11.3.2011 pa zavrglo (2. točka izreka). Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče ugovor zavrglo, ker je bil ta vložen zoper pravnomočen sklep. Kljub temu se je do ugovora tudi vsebinsko opredelilo in ocenilo, da bi bil ugovor tudi iz vsebinskih razlogov zavrnjen.

Zoper 1. točko izreka se po pooblaščeni odvetniški družbi pritožuje druga udeleženka občina, ki v pritožbi navaja, da prvostopenjsko sodišče udeležencu P.R. ne bi smelo priznati statusa udeleženca v obravnavanem postopku, pri čemer meni, da je prijava udeležbe možna le do izdaje sklepa o vpisu in bi zato prvostopenjsko sodišče moralo njegov predlog zavreči. Poleg navedenega pritožnica meni, da nasprotni udeleženec ni izkazal pravnega interesa za izpodbijanje sklepa v delu, ki se nanaša na parcelo št. 312 k.o. B., saj je navedel le, da je za navedeno parcelo vložil predlog za določitev funkcionalnega zemljišča. Zoper 2. točko izreka se po pooblaščeni odvetniški družbi pritožuje drug udeleženec P.R., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Pritožnik v svoji pritožbi najprej obširno graja odločitev Višjega sodišča v Kopru v zadevi CDn 519/2012, s katerim je bil razveljavljen sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 7.6.2011 v zadevi Dn 2, s katerim je bilo razveljavljeno potrdilo o pravnomočnosti sklepa o vpisu. Meni, da je odločitev višjega sodišča neustavna in se v zvezi s tem sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča v zadevi Up 1352/11-21 z dne 9.5.2013. Navaja, da bo navedeni sklep izpodbijal z ustavno pritožbo. Ne glede na navedeno pa je odločitev o zavrženju ugovora neustavna in nezakonita, saj je razveljavitev potrdila pravnomočnosti le procesno dejanje. Kljub temu namreč sklep o vknjižbi, glede na prej navedeno odločbo Ustavnega sodišča, ni postal pravnomočen, zato sodišče ugovora ne bi smelo zavreči. Sodišče je udeležencu sklep vročilo po pooblaščenki dne 1.6.2011. Udeleženec je dne 9.6.2011 v zakonitem roku vložil ugovor zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 11.3.2011. Izpodbijani sklep tudi po vročitvi udeležencu ni mogel postati pravnomočen, saj je po drugem odstavku 333. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pravočasna pritožba ovira za pravnomočnost. Rok za ugovor teče od vročitve sklepa, ne glede na to, ali je vročitev opravljena po izteku roka za ostale udeležence v postopku (II Cp 825/2009). Ker je udeleženec prijavil udeležbo v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa, sodišče pa mu sklepa ni vročilo, je pritožba (enako velja za ugovor) pravočasna, čeprav je vložena po izteku roka za predlagatelja (I Cp 1210/2012). V izpodbijanem sklepu se prvostopenjsko sodišče sploh ni ukvarjalo s sodno prakso, na katero se je skliceval udeleženec v vlogi z dne 9.5.2013. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na pravno varnost, saj je zaupanje v zemljiškoknjižno stanje namenjeno varstvu pravic strank v pravnem prometu, ne pa pokrivanju napak sodišča pri vročanju. Sodišče, ki je kršilo pravice, ki jih udeležencu jamčita 22. in 23. člen Ustave RS, pa se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne more sklicevati, saj bi to načelo z zavrženjem ugovora ogrozilo veliko bolj kot z ugoditvijo ugovoru. Da je načelo zaupanja namenjeno varstvu dobroverne tretje osebe, pa izhaja tudi iz odločbe VS RS II Ips 244/2009. V nadaljevanju pritožnik opozarja še na nesprejemljivost stališča sodišča prve stopnje glede popolnosti listine, ki je bila podlaga za vpis. Z izpodbijanim sklepom je po mnenju pritožbe prvostopenjsko sodišče zavestno legaliziralo nezakonito ravnanje zemljiškoknjižne referentke, ki je opustila vročitev sklepa o dovolitvi vpisa P.R., čeprav je pravočasno priglasil udeležbo in dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja, čeprav Uredba tako vknjižbo brez soglasja Ministrstva za obrambo izrecno prepoveduje in čeprav listini ni bil priložen sklep Mestnega sveta. Zavrženje ugovora pomeni, da je mogoče v zemljiški knjigi opravljati vpise na podlagi nepravnomočnih sklepov, ne da bi udeleženci lahko pri tem uveljavljali redno pravno sredstvo.

Pritožbi nasprotnih udeležencev nista utemeljeni.

K pritožbi občine: V predmetni zadevi je nasprotni udeleženec P.R. prijavil udeležbo dne 28.12.2010, sklep o vpisu je bil izdan 11.3.2011 in postal pravnomočen 25.3.2011. Pritožnici zato ni mogoče pritrditi, da bi prvostopenjsko sodišče moralo njegov predlog zavreči. Pritožbeno sodišče soglaša tudi s stališčem prvostopenjskega sodišča, da za priznanje statusa udeleženca P.R. zadostuje nesporno dejstvo, da je v predlog za določitev pripadajočega zemljišča vključil tudi parcelo 312 k.o. B., ki je predmet tega zemljiškoknjižnega postopka. Pritožba nasprotne udeleženke je zato neutemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 16. člena ZZK-1).

K pritožbi nasprotnega udeleženca P.R. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep prvostopenjskega sodišča, s katerim je to zavrglo ugovor drugega udeleženca. Pritožbeno sodišče se zato ne bo opredeljevalo do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na odločitev pritožbenega sodišča v zadevi CDn 519/2012. V izpodbijanem sklepu je prvostopenjsko sodišče pravilno pojasnilo, da pravnomočnih sklepov ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča , ki je ugovor nasprotnega udeleženca zavrglo, pravilna in je pritožba ne more izpodbiti s trditvami, da je razveljavitev potrdila pravnomočnosti le procesno dejanje. Pravni učinek pravnomočnosti je namreč v tem, da izdane odločbe ni mogoče nadomestiti z novo odločbo, s katero bi se odpravila, razveljavila ali spremenila prejšnja odločba, in tudi če bi bila pravnomočna odločba napačna in tako nezakonita, ima takšna pravnomočna odločba pravni učinek vse dotlej, dokler ni na zakonit način razveljavljena. Pritožbo nasprotnega udeleženca je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka drugega odstavka 16. člena ZZK-1).