Jedro

Ker je denarni zahtevek le podrejeni, ne pa primarni, se vrednost spora zaradi določitve stvarne pristojnosti ravna po podrejenem zahtevku.

Izrek

Pritožba proti točki I sklepa se zavrže. Pritožba proti točki II sklepa se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko I sklenilo, da se sprememba tožbe dopusti, pod točko II pa, da ni stvarno pristojno in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kranju.

Proti sklepu se tožnik pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem zaradi kršitve določb Zakona o pravdnem postopku - ZPP in predlaga spremembo sklepa tako, da se sprememba tožbe ne dopusti in da se zadeva vrne v meritorno odločanje Okrajnemu sodišču v Radovljici. Navaja, da toženec ni pristal na spremembo "tožbenega zahtevka" in bi sodišče spremembe ne smelo dopustiti. Glede na določbo 4. odstavka 182. člena ZPP se zahtevki po 3. odstavku istega člena uveljavljajo z eno tožbo le, če je sodišče stvarno pristojno za vsakega od uveljavljanih zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka. V obravnavani zadevi je za odločanje o primarnem tožbenem zahtevku stvarno pristojno okrajno sodišče, za odločanje o spremenjenem zvišanem pa okrožno sodišče. Zaradi tega bi spremembe ne smelo dopustiti.

Pritožba zoper tč. I ni dovoljena, zoper tč. II pa ni utemeljena.

Po 7. odstavku 185. člena ZPP ni posebne pritožbe zoper sklep, s katerim se ugodi spremembi tožbe. Pritožbo proti temu delu sklepa je bila zato treba zavreči, ker ni dovoljena (člen 343/1 in člen 351 ZPP).

Ker torej posebna pritožba proti sklepu, s katerim je bilo ugodeno spremembi tožbe, ni dovoljena, amapak se sme ta sklep izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo (člen 363/2 ZPP), je treba odgovoriti na vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je za odločanje pristojno okrožno sodišče glede na to, da znaša vrednost spremenjenega podrejenega zahtevka več kot

2.000.000,00 SIT (člen 32/1 ZPP). Odgovoriti pa je treba tudi na vprašanje, ki ga izpostavlja pritožba in sicer, ali je s tem morda nastala situacija, ki nasprotuje določbi 4. odstavka 182. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom istega člena.

Kolikor gre za vprašanje stvarne pristojnosti (primerjaj člen 39/1 ZPP), primarni zahtevek v tej zadevi ni denarni zahtevek, pač pa je denarni zahtevek podrejeni. Po 1. odstavku 41. člena ZPP velja, da če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov.

Ta člen torej ne loči med primarnim in podrejenim zahtevkom, pač pa govori le o zahtevkih. Ker je v obravnavani zadevi denarni zahtevek le podrejeni, ne pa primarni, se torej vrednost spora zaradi določitve stvarne pristojnosti ravna po podrejenem zahtevku, ki ga je tožnik spremenil, sodišče prve stopnje pa je spremembo dovolilo.

Toženec v tem trenutku nima pravice do pritožbe proti temu sklepu. Ne gre torej za situacijo, ki jo zatrjuje pritožba, ko bi bilo glede na spremembo tožbe za odločanje o primarnem zahtevku pristojno okrajno sodišče, za odločanje o podrejenem pa okrožno. Po povedanem je za odločanje o obeh zahtevkih pristojno okrožno sodišče. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna.

Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sklep potrditi (člen 365, točka 2 ZPP).