Javno blatenje imen na Facebook profilu

Datum

15.05.2023

Številka

07121-1/2023/643

Kategorije

Moderne tehnologije, Sodni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da je javno blateno ime vaše pokojne mame ter še živeče tete na javnem Facebook profilu vašega sorodnika. Za obe so v priloženih dokumentih izpisani hišni naslovi in še drugi podatki, s katerimi je po vašem mnenju kršena najmanj Splošna uredba (GDPR). Prilagate povezavo do omenjenega profila na Facebooku in sprašujete, kakšne so vaše pravice, da ubranite ime vaših še živečih in pokojnih sorodnikov.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Za uveljavljanje pravic posameznika v zvezi z varstvom svobode izražanja so pristojna sodišča, IP v tej zadevi ni pristojen odločati. Tudi posege v širšo pravico do zasebnosti in osebnostne pravice iz 35. člena Ustave RS lahko posameznik uveljavlja na civilnem oziroma kazenskem sodišču.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

73. člen ZVOP-2 določa, da je obdelava osebnih podatkov v okviru uresničevanja svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja v okvirih pravnega reda Republike Slovenije dovoljena. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja ter obdeluje v njih vsebovane osebne podatke, potrebne za ta namen.

V okviru svobode izražanja se lahko osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če:

-je posameznik za obdelavo, objavo ali razkritje osebnih podatkov dal privolitev;

-je posameznik osebne podatke že javno objavil ali dal na razpolago javnosti;

-so osebni podatki na zakonit način že bili dostopni javnosti;

-so bili osebni podatki pridobljeni na podlagi prisotnosti posameznika na javno dostopnih krajih ali dogodkih, kjer posameznik glede na vse okoliščine ne more razumno pričakovati varstva zasebnosti, ter na način, ki ne pomeni občutnega posega v razumno pričakovano zasebnost;

-gre za zakonito objavo mnenja ali vrednostne ocene, kjer je objava osebnih podatkov nujna za utemeljitev tega mnenja ali vrednostne ocene;

-so bili osebni podatki pridobljeni na drug zakonit način;

-javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika ali

-tako določa drug zakon.

Pri tem upravljavci ali obdelovalci ne smejo za namene izvajanja svobode izražanja nezakonito razkriti, nezakonito posredovati ali omogočiti nepooblaščenega dostopa do osebnih podatkov.

Skladno s prvim odstavkom 19. člena ZVOP-2 se pravice ali drugi zahtevki posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz 73. do 75. člena tega zakona ne izvajajo v postopkih pred nadzornim organom po določbah tega zakona ali po določbah Splošne uredbe, kar pomeni, da IP za odločanje o tej zadevi ni pristojen. Posameznik na katerega se nanašajo osebni podatki, ki se obdelujejo po 73. členu ZVOP-2, lahko svoje pravice uveljavlja pred sodišči v skladu z določbami drugih zakonov, ki urejajo svobodo izražanja in sodno varstvo.

Glede osebnih podatkov umrlih pojasnjujemo, da peti odstavek 9. člena ZVOP-2 določa, da se lahko za obdelavo za namene iz prejšnjega odstavka (nameni znanstvenega raziskovanja, zgodovinskega raziskovanja, izobraževalne, statistične ali arhivske nameni) ali v okviru izvajanja svobode izražanja obdelujejo zakonito pridobljeni osebni podatki umrlih posameznikov, če tako določa zakon, če je privolitev pred smrtjo dal posameznik sam ali če je za tako obdelavo v času po smrti posameznika dana pisna privolitev naslednjih oseb v izključujočem vrstnem redu: zakonec ali zunajzakonski partner, otroci ali starši umrlega posameznika. IP bi lahko bil v tem oziru eventualno pristojen zgolj glede vprašanja zakonite pridobitve oz. nadaljnje obdelave osebnih podatkov umrlega posameznika v okviru navedenih namenov (če bi seveda taka obdelava spadala pod okrilje Splošne uredbe, torej če bi šlo za obdelavo osebnih podatkov, ki se v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi ali za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke), ne pa tudi v zvezi z vprašanjem blatenja dobrega imena in časti pokojnika, za kar je predvideno sodno varstvo, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

IP nadalje pojasnjuje, da je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Ustava RS; Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Ustava RS). Objava osebnih podatkov posameznika s strani fizične osebe bi lahko predstavljala poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki jo lahko posameznik uveljavlja na civilnem oziroma kazenskem sodišču. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja, prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda.

Pod določenimi pogoji bi lahko šlo celo za določene elemente kaznivih dejanj skladno s Kazenskim zakonikom (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23) v nadaljevanju: KZ-1), kot so npr. razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev, opravljanje in očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, itd.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo