- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1427/2003
ECLI:SI:VSLJ:2003:I.CP.1427.2003 Civilni oddelek
Povzetek
- Cenitev zapuščine zaščitene kmetije in delitev stroškov cenilca med dedičema.Ali je pravilno, da le ena dedinja nosi stroške cenitve zapuščine, ali pa bi morali stroške deliti med obema dedičema?
- Zakonitost naložitev predujma za stroške cenilca.Ali je zakonito, da sodišče naloži dedinji, da založi celoten predujem za stroške cenilca, če imata oba dediča interes za cenitev zapuščine?
- Ugotavljanje nujnega dednega deleža in način izplačila.Kako se določi višina in način izplačila nujnega dednega deleža, če med dediči ni dogovora?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Cenitev zapuščine, katere predmet je zaščitena kmetija, je v interesu tako prevzemnika kot nujnega dediča. Predujem za cenilca sta zato dolžna založiti oba, vsak v obsegu svojega deleža.
Izrek
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se dedičema A. in B. naloži, da v roku 45-tih dni, po prejemu tega sklepa založita predujem za stroške cenilca in sicer A. znesek 30.000,00 SIT, B. pa znesek 150.000,00 SIT.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo dedinji A., da založi predujem za stroške cenilca v znesku 180.000,00 SIT, sicer se bo štelo, da sprejema prevzemnikovo zadnjo ponudbo o načinu poplačila njenega nujnega dednega deleža. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo dedinja A. iz razloga kršitve Zakona o dedovanju s predlogom, da se založitev predujma naloži prevzemniku kmetije B. V pritožbi navaja, da je zmotno stališče, da ima le ona interes po ugotovitvi prave vrednosti zapuščine. Interes za rešitev zadeve imata oba: prevzemnik kmetije in ona, ki uveljavlja nujni dedni delež. Za izrek domneve o sprejemu ponudbe za pokritje nujnega dednega deleža ni zakonite podlage.
Pritožba je utemeljena.
V tej zadevi gre za dedovanje zaščitene kmetije. B. je bil določen za prevzemnika kmetije, dedinji A. pa pripada nujni dedni delež v obsegu denarne vrednosti 1/6 zapuščine. Dediča nista dosegla dogovora glede načina in višine izplačila nujnega dednega deleža. Da se bo o izplačilu nujnega dednega deleža lahko odločilo, je potrebno opraviti cenitev zapuščine. Pritrditi je pritožbeni navedbi, da imata interes za rešitev zadeve oba dediča, tako prevzemnik kmetije kot nujna dedinja. Strošek za cenilca, ki je potreben, da se bo o stvari lahko odločilo, morata zato nositi oba, vsak v sorazmerju s svojim interesom. Nujna dedinja do 1/6, kolikor znaša njen nujni dedni delež, v preostalem delu pa prevzemnik kmetije B. Pritožbi A. je bilo zato ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da je predujem za cenilca dolžna založiti A. v znesku 30.000,00 SIT, B. pa v znesku 150.000,00 SIT.
Pritožba pravilno uveljavlja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, zavzeto v 2. odst. izreka sklepa. Dedinja za poplačilo njenega nujnega dednega deleža ni dolžna prevzeti izpolnitve, ki ji jo ponuja prevzemnik kmetije. O višini in načinu izplačila nujnega dednega deleža mora odločiti sodišče v skladu z določili 14. in 15. čl. Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG, Uradni list RS, št. 70/95), če med dediči ni drugačnega dogovora.