Jedro

Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah, da je sporni objekt tlorisnih dimenzij in etažnosti drugačen od objekta, za katerega je tožnik pridobil gradbeno dovoljenje, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno inšpekcijsko odločba z dne 25. 4. 2013. Upoštevaje to dejstvo gre v obravnavanem primeru nedvomno za gradnjo objekta brez ustrezno spremenjenega gradbenega dovoljenja (neskladno gradnjo).

Ob upoštevanju dejstva, da tožnik zahtevanih upravnih dovoljenj za posege v prostor ni pridobil, to pomeni, da je bil zaradi ugotovljene neskladne gradnje inšpekcijski ukrep obligatoren.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski inšpekcijski organ je tožniku z izpodbijano odločbo z dne 15. 1. 2014 naložil, da mora v roku treh mesecev po prejemu odločbe znižati višino slemena na objektu s 5,65 m na 4,14 m in temu primerno znižati tudi obodne zidove zaradi naklona strehe (tč. 1a izreka); odstraniti frčado na strehi (tč. 1b izreka); odstraniti kamnite konzole na južni, severni in vzhodni fasadi (tč. 1c izreka), odstraniti izvedeno nosilno leseno stropno konstrukcijo v notranjosti objekta (tč. 1d izreka), odstraniti oporni armiranobetonski zid na južni strani objekta, deloma obložen s kamnom, dolžine 4,10 m in višine 3,60 m (tč. 1e izreka), odstraniti oporni kamniti zid na severni strani objekta, deloma okrogel, dolžine 10,00 m, debeline 0,40 m in višine od 1,70 m do 4,20 m (tč. 1f izreka) ter zmanjšati širino objekta s 6, 25 m na 6,00 m (tč. 1g izreka) na zemljišču s parcelnimi številkami 3269/2, 3270/1 in 3270, vse k.o. ..., in vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju št. 351-106/2006-24 z dne 12. 12. 2006, ki ga je izdala Upravna enota (v nadaljevanju UE) Piran; sicer se bo začel postopek prisilne izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah (točka 2 izreka). Za neskladno gradnjo so bile izrečene prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (točka 3 izreka); poleg tega je organ še navedel, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (točka 4 izreka) in da stroškov postopka ni bilo (točka 5 izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je inšpektor ugotovil, da je tožnik na navedenem zemljišču izvedel predmetno gradnjo in da je bila s citiranim gradbenim dovoljenjem, ki je postalo pravnomočno dne 23. 12. 2006, na parc. št. 3270/2 k.o. ... dovoljena legalizacija pomožnega kmetijskega objekta, pritlične izvedbe s pogoji sanacije, po kateri bi moral biti legaliziran objekt v velikosti 16,00 m x 6,00 m, etažnosti P in z višino slemena 4,14 m. Ker je bilo v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da je tožnik izvajal gradnjo v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem in je bila njegova vloga za spremembo tega dovoljenja dne 10. 1. 2014 z odločbo UE Piran št. 351-501/2013 dne 29. 10. 2013 pravnomočno zavrnjena, tožnik pa tudi ni uskladil izvedenih del z izdanim gradbenim dovoljenjem, je bil izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi določb drugega v zvezi s prvim odstavkom 153. členu ZGO-1. 2. Na pritožbo tožeče stranke je pritožbeni organ izpodbijano odločbo v točkah 1c in 1f točke 1 odpravil in v tem delu zadevo vrnil v ponovljeni postopek. Obrazložil je, da že po zakonski definiciji neskladna gradnja pomeni gradnjo, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje, predmet gradbenega dovoljenja v tem postopku pa je pomožni kmetijski objekt. Ker sporna oporna zidova nista obravnavana niti v sklopu njegove zunanje ureditve, njune gradnje ni mogoče uskladiti z dovoljeno gradnjo po gradbenem dovoljenju, zato gre, upoštevaje dejstvo, da investitor ni pridobil gradbenega dovoljenja, za nelegalno gradnjo, kar pa je treba v ponovljenem postopku tudi ugotoviti. Nadalje je pritožbeni organ odpravil tudi drugo in tretjo točko izreka prvostopenjske odločbe ter na podlagi 26. člena novele ZGO-1D (Ur. list RS št. 57/12), ki dopolnjuje tretji odstavek 148. člena ZGO-1, drugo točko izreka nadomestil z novo drugo točko, ki se glasi, da, če inšpekcijski zavezanec ne bo izvršil naloženega dejanja na način in v roku, kot je to določeno v prvi točki izreka te odločbe, se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki bo opravljen po drugih osebah ali s prisilo; tretjo točko izreka, ki se nanaša na izrečene prepovedi po 158. členu ZGO-1, pa je odpravil, saj je prvostopni upravni organ te prepovedi izrekel že s prvo odločbo št. 06122-3352/2009-23 z dne 25. 4. 2013. 3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in s tožbo izpodbija odločbo organa prve stopnje v zvezi z odločbo druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo inšpekcijskega organa in potrjena prvostopna odločba v delu, ki mu nalaga obveznost uskladitve neskladne gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem. V tožbi navaja, da je upravni organ odločil nezakonito, samovoljno in arbitrarno ter z izpodbijano odločitvijo posegel v njegove z Ustavo RS zajamčene temeljne človekove pravice in svoboščine, in sicer pravico do enakosti pred zakonom iz 14. člena in pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena ter pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Trdi, da izpodbijana odločba ni izvršljiva zaradi dejstva, da se posega na zemljišče, ki ni tožnikova last, izrek v izpodbijani odločbi pa ni izvršljiv, ker ni konkretiziran. V tem primeru je bilo dejansko stanje povsem zmotno in nepopolno ugotovljeno. Med izrekom izpodbijane odločbe in njeno obrazložitvijo obstajajo nasprotja. Izvedena je bila zgolj nadgradnja oz. rekonstrukcija obstoječega objekta, saj je stal na navedenem mestu star pritličen objekt, ki ni bil popolnoma porušen, pač pa so ostali pasovni temelji, talna AB plošča ter del zidu. Objekt je bil namenjen za hlev oz. spravilo poljščin in ima po njegovi (tožnikovi) presoji ex lege uporabno dovoljenje po določbi 197. člena ZGO-1 (Ur. list RS, št. 110/2002, s poznejšimi spremembami in dopolnitvami) saj je bila stavba zgrajena pred 31. 12. 1967. Navedena zgradba pa je bila legalizirana. Navaja še, da je bil v posledici zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja prekršen materialni predpis. Najmanj, kar gradbeni inšpektor ni presojal, je dejstvo 197. člena ZGO-1, zlasti glede gospodarskega objekta. Inšpekcijski zavezanec danes ne gradi, zaradi česar ne more ustaviti gradnje, kot izhaja iz nezakonite odločbe. Izvedel je samo dela, s katerimi se ni spremenila zmogljivost inštalacij, opreme ali tehnoloških naprav, še manj namembnost in zunanji videz objekta. Vse to pa ZGO-1 dovoljuje, da se lahko izvaja brez pridobljenega gradbenega dovoljenja.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

K točki I. izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet presoje v zadevnem upravnem sporu je prvostopna odločba, s katero so bili tožniku izrečeni ukrepi zaradi izvajanja neskladne gradnje in mu pod točko 1 izreka, v podtočkah 1a, 1b, 1c, 1d in 1g, naložene obveznosti uskladitve neskladne gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem. V tem obsegu je sodišče tudi presojalo tožnikove ugovore in presodilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita.

7. Iz upravnega spisa in izpodbijanih odločb izhaja, da je tožnik kot investitor gradbenih posegov na nepremičninah, navedenih v izreku izpodbijane odločbe, posege izvajal neskladno s pridobljenim gradbenim dovoljenjem št. 351-106/2006-24 z dne 12. 2. 2006 (pravilno 12. 12. 2006) UE Piran, zaradi česar mu je bila z odločbo št. 06122-3352/2009-23 z dne 25. 4. 2013, ki je postala dokončna in pravnomočna, na podlagi prvega in drugega odstavka 153. člena ZGO-1, odrejena ustavitev nadaljnje gradnje pomožnega kmetijskega objekta, dokler ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja ter so bile za objekt izrečene prepovedi po 158. členu ZGO-1. Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožnik pravočasno vložil zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo spornega objekta, ki jo je UE Piran zavrnila z odločbo št. 351-501/2013-10 z dne 17. 10. 2013, ki je postala pravnomočna 29. 10. 2013. 8. Po prvi točki 3. člena ZGO-1 se gradnja objekta, rekonstrukcija objekta ali odstranitev objekta lahko začne samo na podlagi pravnomočnega oz. na investitorjevo odgovornost dokončnega gradbenega dovoljenja. Po 12.1. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, neskladna gradnja pa pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi, da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim (točka 12.2. navedene določbe).

9. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah, da je predmetni objekt tlorisnih dimenzij in etažnosti drugačen od objekta, za katerega je tožnik pridobil gradbeno dovoljenje, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno inšpekcijsko odločba z dne 25. 4. 2013. Upoštevaje to dejstvo pa gre, tudi po presoji sodišča, v obravnavanem primeru nedvomno za gradnjo objekta brez ustrezno spremenjenega gradbenega dovoljenja (neskladno gradnjo), zato se sodišče strinja z razlogi prvostopenjskega in drugostopenjskega organa in jih ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), glede ostalih tožbenih ugovorov pa dodaja:

10. Po določbi drugega odstavka 153 člena ZGO-1, na kateri izpodbijani ukrep temelji, mora investitor gradnje, ki se je izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in je zato pristojni gradbeni inšpektor odredil njeno ustavitev, za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, z gradnjo pa lahko nadaljuje šele po dokončnosti takšnega dovoljenja. Če investitor v odrejenem roku ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja, ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve njegovo zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju.

11. Glede na navedeno zakonsko podlago za ukrepanje gradbenega inšpektorja in ugotovljeno dejansko stanje, razvidno iz pravnomočne inšpekcijske odločbe z dne 25. 4. 2013 ter listinska dokazila v upravnem spisu, se tako izkažejo tožbene navedbe o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju v izpodbijani odločbi za neutemeljene. Ob upoštevanju dejstva, da tožnik zahtevanih upravnih dovoljenj za posege v prostor ni pridobil, to pomeni, da je bil zaradi ugotovljene neskladne gradnje inšpekcijski ukrep obligatoren. Tako se izkaže za neutemeljen tudi tožbeni ugovor, da je odločitev nezakonita, samovoljna in arbitrarna in posega v tožnikove, z Ustavo RS zajamčene temeljne človekove pravice in svoboščine, ki jih v tožbi pavšalno zatrjuje tožnik.

12. Prav tako so neutemeljeni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na nedoločenost in neizvršljivost izreka izpodbijane odločbe, saj tožnik ni navedel, zakaj uskladitev neskladne gradnje z izvedbo ukrepov, ki jih je v izreku izpodbijane odločbe določno navedel gradbeni inšpektor kot strokovnjak z gradbenega področja, ni določno konkretizirana. Po presoji sodišča je namreč iz podtočk 1a, 1b, 1c, 1d in 1g točke 1 izreka izpodbijane odločbe natančno razvidno, v katerem delu mora investitor uskladiti neskladno gradnjo z izdanim gradbenim dovoljenjem, pa tudi sicer iz vseh tožbenih navedb v upravnem postopku in upravnem sporu izhaja, da tožnik natančno ve, za kateri objekt gre, in da v upravnem postopku tudi ni oporekal investitorstvu sporne gradnje, zato o neizvršljivosti izpodbijanih odločb ni mogoče govoriti.

13. Na drugačno odločitev tudi ne more vplivati tožbeni ugovor, da je bila v obravnavanem primeru izvedena zgolj nadgradnja oz. rekonstrukcija obstoječega starega, pritličnega objekta, ki ni bil popolnoma porušen, pač pa so ostali pasovni temelji, talna AB plošča ter del zidu, in je zato objekt ex lege pridobil uporabno dovoljenje po določbi 197. člena ZGO-1 (Ur. list RS, št. 110/2002 in nasl.), ker je bila stavba zgrajena pred 31. 12. 1967 ter po navedeni določbi legalizirana. Predmet tega inšpekcijskega postopka je bila neskladna gradnja, izvedena v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, ki pa nesporno ni bila izvedena pred letom 1967. Tožnik tega ugovora tudi ni uveljavljal v upravnem inšpekcijskem postopku, v upravnem sporu pa stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so to možnost imele v postopku pred izdajo izpodbijanega akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). V tožbi tožnik lahko navaja nova dejstva in nove dokaze le, če jih upravičeno ni mogel predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1).

14. Ugovor tožnika, ki se nanaša na lego spornih oporna zidov je brezpredmeten. Kot že obrazloženo je bila prvostopenjska odločba v delu, ki se nanaša na sporna oporna zidova odpravljena in vrnjena organu prve stopnje v ponoven postopek, v katerem bo tožeča stranka lahko uveljavljala svoje ugovore.

15. Glede na vse navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih je navajal tožnik, niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II. izreka:

16. Odločitev o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.