Jedro

Ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je tožena stranka vložila po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, s katerim je bilo odločeno, da bo o zahtevku odločalo sodišče v pravdnem postopku in sicer Okrajno sodišče v Domžalah, je prepozen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 55,00 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v 15 dneh pod izvršbo, od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je vložila tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi. Postopek med strankama se je začel kot izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine, kjer je sodišče, ko je odločalo o ugovoru zoper sklep o izvršbi, odločilo tudi o krajevni pristojnosti. Ta sklep je postal pravnomočen, tožena stranka pa se zoper takšno odločitev ni pritožila.

Zoper sklep o zavrženju ugovora krajevne pristojnosti vlaga laično pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da sodišče v izvršilnem postopku ni pristojno za odločanje o krajevni pristojnosti. V konkretnem primeru ne gre za prenos pristojnosti, ker bi sodišče imelo sodne zaostanke, poleg tega sodne pristojnosti tudi ni mogoče prenesti v zadevah, za katere zakon določa izključno krajevno pristojnost. Sporazum strank o prenosu krajevne pristojnosti ne obstaja. Ker stanuje v Ljubljani, se ne strinja, da je bila krajevna pristojnost prenesena v Domžale, saj to zanjo predstavlja nesorazmerno visoke stroške.

Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Kot sledi iz določila prvega odstavka 22. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo do razpisa glavne obravnave. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ne vsebuje določb o krajevni pristojnosti, zato se za vprašanje krajevne pristojnosti tudi v izvršilnem postopku uporabljajo določila Zakona o pravdnem postopku. Kot je že bilo navedeno, se je postopek med strankama začel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Izvršilno sodišče je predlagano izvršbo dovolilo v sklepu o izvršbi opr. št. VL 15348/2010 z dne 5. 11. 2010 zoper katerega je tožena stranka (dolžnica v izvršilnem postopku) pravočasno vložila ugovor. Ker je sodišče v izvršilnem postopku njen ugovor ocenilo kot obrazložen in s tem utemeljen, je sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in sklenilo, da bo o zahtevku odločalo sodišče v pravdnem postopku in sicer Okrajno sodišče v Domžalah. Tožena stranka (dolžnica v izvršilnem postopku) se zoper takšno odločitev izvršilnega sodišča z dne 18. 2. 2011 ni pritožila, zato je sklep postal pravnomočen in zadeva je bila po pravnomočnosti odstopljena Okrajnemu sodišču v Domžalah.

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je tožena stranka vložila po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, s katerim je bilo odločeno, da bo o zahtevku odločalo sodišče v pravdnem postopku in sicer Okrajno sodišče v Domžalah, prepozen. V konkretnem primeru glede na vrsto in naravo toženega zahtevka izključna krajevna pristojnost ni predpisana. Tako se pritožba tožene stranke pokaže kot neutemeljena in ker sodišče prve stopnje pri odločanju tudi ni zagrešilo kršitev postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi. Odločitev temelji na določilu 2. točke 365. člena ZPP.

Ker je tožena stranka v pritožbenem postopku propadla, je tožeči stranki dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo po tar. št. 3220 v višini 50,00 EUR, povečano za 20 % DDV. Odločitev temelji na določilu 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP in Odvetniški tarifi.