Jedro

Tako kot pri institut začasnega zastopnika v smislu določila 82. člena ZPP, ki je primerljiv z institutom skrbnika za poseben primer, se v skladu z drugim odstavkom 182. člena ZZZDR oziroma sedaj 242. člen DZ, skrbništvo (za posebne primere) lahko poveri tudi ustrezni pravni osebi. Ustrezna pravna oseba pa ni le tista pravna oseba, ki se s skrbništvom lahko ukvarja v okviru svoje dejavnosti, za katero je registrirana. Lahko je katera koli pravna oseba, ki lahko kakovostno opravlja naloge skrbnika. Sodišče prve stopnje je ob tem, ko je A. postavilo za skrbnika za posebni primer, pojasnilo razloge za postavitev, med katere je navedlo, da leži nepremičnina na njenem območju in da ima zato kot upnica interes, da poskrbi zanjo. Sodišče druge stopnje pa ob tem še dodaja, da je ena izmed nalog občine upravljanje z občinskimi nepremičninami, zato je prepričano, da bo pritožnica naloge skrbnika za posebni primer strokovno opravljala in kakovostno poskrbela za zapuščino zapustnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da za začasnega skrbnika zapuščine po pokojnem, določi A. (I. točka izreka). Skrbnik je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove oziroma zastopa dediče ter da razpolaga s stvarmi iz zapuščine po poprejšnji odobritvi Centra za socialno delo (II. točka izreka). O postavljenem začasnem skrbniku zapuščine bo sodišče prve stopnje obvestilo Center za socialno delo, ki lahko postavi drugega skrbnika (III. točka izreka).

2.Zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje A. (v nadaljevanju pritožnica). Navaja, da ne razpolaga z osebo, ki bi znala voditi tovrstne postopke oziroma bi bila usposobljena za naloge, ki jih zakonodaja nalaga skrbniku zapuščine. Predlaga, da sodišče kot skrbnika zapuščine imenuje pristojni Center za socialno delo ali pa odvetnika največjega upnika v predmetni zadevi B., C. C.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V skladu s tretjim odst. 1. člena ZNP-1, 163. členom ZD, ter 350. v zvezi s 366. členom ZPP, je sodišče druge stopnje v postopku s pritožbo smiselno uporabilo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sklep. V skladu z drugim odst. 20. člena ZNP-1 je v zadevi odločil sodnik posameznik. Sklep sodišča prve stopnje namreč ni odločba, s katero se postopek konča.

5.Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene uradno upoštevne kršitve določb nepravdnega postopka.

6.Sodišče postavi začasnega skrbnika zapuščine, če so dediči neznani ali je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno (prvi odstavek 131. člena Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD). Preden to stori, zasliši, če je to mogoče, tiste, ki so upravičeni dedovati, glede osebe skrbnika (drugi odstavek 192. člena ZD). Skrbnik zapuščine ima položaj skrbnika za posebne primere iz 211. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)1 oziroma sedaj 268. člen Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), zato zanj veljajo tudi določbe, ki urejajo pravni položaj skrbnika.

7.Tako kot pri institut začasnega zastopnika v smislu določila 82. člena ZPP, ki je primerljiv z institutom skrbnika za poseben primer, se v skladu z drugim odstavkom 182. člena ZZZDR oziroma sedaj 242. člen DZ, skrbništvo (za posebne primere) lahko poveri tudi ustrezni pravni osebi. Ustrezna pravna oseba pa ni le tista pravna oseba, ki se s skrbništvom lahko ukvarja v okviru svoje dejavnosti, za katero je registrirana. Lahko je katera koli pravna oseba, ki lahko kakovostno opravlja naloge skrbnika. Te osebe pa lahko odklonijo zastopanje le iz upravičenih razlogov, teh pa pritožnica ne navaja. Zgolj pavšalna navedba, da ne razpolaga z osebo, ki bi tovrstne postopke znala voditi oziroma bi bila primerno usposobljena za naloge, ki jih zakonodaja nalaga skrbniku zapuščine, ni utemeljen oziroma opravičljiv razlog.

8.Sodišče mora ob postavitvi skrbnika za poseben primer temeljito pretehtati in tudi obrazložiti, zakaj je glede na okoliščine posameznega primera in naravo postopka, upoštevajoč nujnost kakovostnega varovanja pravic in koristi stranke, utemeljena postavitev določene (pravne) osebe2 za skrbnika za posebni primer.

9.Sodišče prve stopnje je ob tem, ko je A. postavilo za skrbnika za posebni primer, pojasnilo razloge za postavitev, med katere je navedlo, da leži nepremičnina na njenem območju in da ima zato kot upnica interes, da poskrbi zanjo. Sodišče druge stopnje pa ob tem še dodaja, da je ena izmed nalog občine upravljanje z občinskimi nepremičninami, zato je prepričano, da bo pritožnica naloge skrbnika za posebni primer strokovno opravljala in kakovostno poskrbela za zapuščino zapustnika. V skladu z drugim odstavkom 131. člena ZD mora sodišče prve stopnje izpodbijani sklep poslati na pristojni center za socialno delo, ki pa lahko postavi drugega skrbnika (drugi odstavek 131. člena ZD).

10.Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11.Odločitev o stroških postopka s pritožbo je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila (163. člen ZPP).

-------------------------------

1Predpisi o dedovanju z uvodnimi pojasnili Karla Zupančiča, Uradni list RS, Ljubljana 1999, str. 121.

2VSRS Sklep II Ips 35/2019 z dne 18. 4. 2019.